s

A PHP Error was encountered

Severity: Notice

Message: Only variables should be passed by reference

Filename: top_bar_general/top_bar_general_municipality2.php

Line Number: 902

Slovenska Bistrica, moje mesto!

18.01.2021 02:13

Državni prvak je gozdni med čebelarstva Krese iz Dolenjskih Toplic

Čebelarska zveza Slovenije

V sklopu 1. Festivala čebelarske pesmi smo v petek 2.12.2016 v Kulturnem domu v Lukovici podelili tudi licence novim preskuševalcem medu, ki so uspešno zaključili tečaj na Biotehniški fakulteti.  Novi preskuševalci, ki bodo z novo pridobljenim znanjem lahko sodelovali tudi na senzoričnih ocenjevanjih medu, ki se organizirajo po celotni Sloveniji so Eva Cukjati, Mojca Ferjančič Podbregar, David Kozamernik, Mitja Nakrst, Aleksandra Podboj Ronta, Tomaž Staniša, Ljubica Šparovec Čadonič in Katja Stankovič. Po podelitvi licenc novim preskuševalcem medu pa je sledila razglasitev rezultatov državnega senzoričnega ocenjevanja medu. V letošnjem letu so se na državno senzorično ocenjevanje medu uvrstili 2 vzorca cvetličnega medu ter po en vzorec akacijevega, lipovega, kostanjevega in hojevega medu ter 3 vzorci gozdnega medu. Ker so pravila glede izvedbe državnega senzoričnega ocenjevanja jasna lahko ocenjevanje izvedemo le pod pogojem, da so v ocenjevani kategoriji minimalno 3 vzorci. Temu pogoju je v letu 2016 zadostila le kategorija GOZDNI med. Strokovni komisiji za senzorično oceno je predsedovala doc. dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete. Pri ocenjevanju pa so sodelovali tudi dr. Jasna Bertoncelj, mag. Malči Božnar, mag. Andreja Kandolf Borovšak, Marinka Jan, Primož Božnar in Tomaž Staniša. Najboljše vzorce iz slovenskih ocenjevanj v kategoriji gozdni med je bilo potrebno razvrstiti od tistega z najmanj do tistega z najbolj tipičnimi senzoričnimi lastnostmi za ocenjevano vrsto. Nominiranci, ki so se potegovali za naziv državnega prvaka 2016 v kategoriji gozdni med so bili gospa Tatjana Grdadolnik, gospod Jožef Knez in Čebelarstvo Krese. 3. mesto je letos pripadlo čebelarki iz Brezovice pri Ljubljani gospe Tatjani Grdadolnik, 2. mesto je osvojil gozdni med čebelarja Jožefa Kneza iz Spodnje Vižinge, Radlje ob Dravi, 1. mesto in s tem naziv državnega prvaka v senzoričnih lastnostih v kategoriji gozdni med za leto 2016 pa je prejelo Čebelarstvo Krese iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah. Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitamo in želimo še naprej veliko uspeha pri pridelavi slovenskega medu.Nataša Lilek

Preberi več

VARUHINJA ZA TUJCE - Zakaj jo plačujemo?

Aktualno .

Zakon za tujce očitno še vedno ne bo sprejet, saj se je varuhinja »človekovih pravic« Vlasta Nussdorfer odločila, da bo proti njemu sprožila ustavno presojo. K sprožitvi ustavne presoje za novelo zakona o tujcih so varuhinjo pozivali v nevladnih organizacijah, pred dobrim mesecem pa je prejela tudi poziv kar 1.300 podpisnikov peticije. Gre za vsem dobro ali manj dobro znane nevladne organizacije, torej Amnesty International, Rdeči križ, Karitas, … na čelu pa Mirovni »inštitut« in »inštitut« Danes je nov dan. Sploh slednji je znan po svoji zavidljivi znanstveno-raziskovalni dejavnosti, v času referenduma 2015 se je recimo posebno odlikoval z montiranjem slik Norme Korošec. Poleg nevladnih organizacij, bi rad migrantom kar se da olajšal prihod v Slovenijo tudi generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland, ki je v pismu premiera Mira Cerarja opozoril, da novela sproža vrsto vprašanj v zvezi z evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Enako velja za komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Nilsa Muižnieksa, ki je slovenske politike pozval, naj novelo zakona o tujcih zavrnejo, saj je neskladna "z obveznostmi, ki jih ima Slovenija po mednarodnem pravu". Kljub temu, da celo po javnomnenjski raziskavi liberalnega in »multikulturnega« Dela kar 86% Slovencev zakon podpira, le 22% pa jih je mnenja, da bi lahko ogrožal »človekove pravice«, se je varuhinja odločila, da raje podpre zahtevo nevladnih organizacij in evropskih birokratov. Evropska obmejna agencija Frontex je decembra lani »kvazi-dobrodelne« nevladne organizacije pri uvozu migrantov direktno obtožila sodelovanja s tihotapci z ljudmi. Nevladne organizacije se upirajo sodelovanju z varnostnimi agencijami, ter ne želijo podati svojih informacij o tihotapcih. Mnoge s svojimi čolni migrante pobirajo in uvažajo v Evropo že kar na libijski obali, kar na migrante deluje kot magnet, povzroča še več migracij in nepotrebnih žrtev. Za take operacije nevladne organizacije porabljajo ogromne količine državnega in privatnega denarja. Preiskava, sprožena s strani Italijanskih oblasti je ugotovila, da nevladne organizacije, med katerimi so mnoge financirane s strani Georgea Sorosa aktivno najemajo privatne ladje, da lahko z njimi uvažajo tisoče migrantov v Evropo. Nekatere izmed njih naj bi bile povezane celo z ISIS-ovim omrežjem tihotapljenja ljudi, kar bi proti njim lahko odprlo kazenski pregon. Varuhinji, nevladnim organizacijam ter evropskih birokratom je sporen sledeči del zakona, ki ga lahko DZ sproži ob morebitnih zaostrenih migracijskih razmerah in je sicer popolnoma logičen. 10.b člen predvideva, da ob aktivaciji ukrepa policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogojev za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v državo, tujca, ki je nezakonito vstopil v državo in je na območju izvajanja ukrepov nezakonito, pa bo privedla do državne meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil. Upamo lahko, da bo ustavno sodišče odreagiralo v korist Slovenije in zakon dopustilo. Nenazadnje 3. člen ustave pravi "Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe" ter "V Sloveniji ima oblast ljudstvo". Urad »varuha človekovih pravic« pa je znova dokazal, da je le eden od mnogih požiralcev slovenskega davkoplačevalskega denarja, ki rad poskrbi za vse ostale interese, le za interese lastnih ljudi (ki ga plačujejo) ne. Besedilo:  Narodna Straža Viri: http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-zakon-o-tujcih-s-kar-dvotretjinsko-podporo.html https://www.ft.com/content/3e6b6450-c1f7-11e6-9bca-2b93a6856354 http://www.zerohedge.com/news/2017-04-06/soros-linked-undesirable-ngos-fund-isis-linked-refugee-boats-eu https://www.rtvslo.si/slovenija/varuhinja-clovekovih-pravic-posilja-zakon-o-tujcih-na-ustavno-sodisce/420186

Preberi več

Zdravljica ni himna svobodnih!

Zvezde & izjave Rešitev desnice: SDS brez Janše, NSi brez krščanstva ali nekaj novega.

Državni prvak je gozdni med čebelarstva Krese iz Dolenjskih Toplic

Slovenija bi morala imeti najnižji davek na dobiček podjetij v EU

Najmočnejša Škoda Octavia vseh časov

Objavljamo oprostilno sodbo zoper Dr. Milka Noviča (v celoti - pdf dokument)

Stockholm: razkosana trupla in smeh migrantov - v sliki

VARUHINJA ZA TUJCE - Zakaj jo plačujemo?

Novice

Borovnice, konoplja, sardele ...

Na Festivalu za ljubitelje živali v nedeljo 11. junija nas bo obiskala tudi Lena Gregorčič, ki v večerno-nočnih urah piše blog Zdrava hrana za pse in se aktivno bori proti vsem mitom in trditvam, ki smo jih vzeli za samoumevne.

9.03.2020

preberi več

V soboto pa slamnikarski sejem

Slamnikarski muzej, ki deluje pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale v sodelovanju z Občino Domžale organizira 5. slamnikarski sejem v Slamnikarskem parku ob stavbi Občine Domžale in Slamnikarskega muzeja.

7.03.2020

preberi več

Ikea napovedala spremembo

Načrtujejo, da bodo novost začeli preizkušati že prihodnje leto.

6.03.2020

preberi več

Toliko čebelarjev imamo v Sloveniji

V nedeljo po v Češminovem parku tudi njihova stojnica.

5.03.2020

preberi več

Zaposlovanje hrvaških državljanov brez omejitev S 1. julijem 2018 začne veljati prost dostop na slovenski trg dela

Zaposlovanje hrvaških državljanov brez omejitev S 1. julijem 2018 začne veljati prost dostop na slovenski trg dela za državljane Republike Hrvaške. Republika Slovenija ni podaljšala omejitve dostopa na slovenski trg dela za državljane in državljanke Republike Hrvaške. To pomeni, da od 1.7.2018 za delo v Sloveniji ne potrebujejo več delovnih dovoljenj in so na slovenskem trgu dela v enakem položaju kot drugi državljani Evropske unije.  Sprostitev zaposlovanja hrvaških državljanov na slovenskem trgu dela bo slovenskemu gospodarstvu omogočila lažje zapolnjevanje aktualnih potreb po ustrezni delovni sili in bo vsekakor olajšala težave slovenskih podjetij, ki si pri zapolnjevanju svojih kadrovskih vrzeli pomagajo z zaposlovanjem tujcev.  Slovenija je imela v skladu s predpisi Evropske unije sicer možnost podaljšati omejitev dostopa na trg dela za državljane in državljanke Republike Hrvaške še za dodatni dve leti. Vendar, glede na razmere na slovenskem trgu dela in težave slovenskih podjetjih v zvezi s pomanjkanjem predvsem nizko kvalificirane delovne sile, za takšen ukrep ni bilo potrebe.  Največ hrvaških državljanov, ki delajo v Sloveniji, je voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, varilcev, strugarjev, orodjarjev, kuharjev, elektroinštalaterjev, steklarjev, elektromehanikov, pripravljavcev in monterjev kovinskih konstrukcij ipd. vir: Zavod RS  za zaposlovanje

1.07.2018

preberi več

Kako ravnati ob okvari ali nesreči na cesti ?

Poletni čas predstavlja tudi več vožnje po cestah doma in v tujini - posledično tudi verjetnost okvare vašega vozila. AMZS svetuje kako ravnati v primeru okvare ali nesreče vašega vozila. Dandanes je najpomembnejši pripomoček za pomoč pri okvari avtomobila mobilni telefon, s katerim lahko pokličete na pomoč. Ob okvari vozila je treba najprej poskrbeti za varnost. Ko se z avtom ustavite ob robu ceste (na skrajnem desnem robu odstavnega pasu oziroma ceste), vključite varnostne utripalke (vsi štirje smerniki), oblecite odsevni telovnik,  četudi to v državi, v kateri se nahajate, po zakonu ni obvezno, in postavite varnostni trikotnik – postaviti ga moramo najmanj 100 do 150 metrov za avtom, v ovinku, ki zakriva mesto okvare, pa 100 metrov pred ovinkom, na avtocesti in hitri cesti, kjer so hitrosti višje, pa na oddaljenosti 250 do 400 metrov. Ne bo škodilo, če boste imeli pri roki tudi baterijsko svetilko in dežni plašč. Tema ali dež, v najslabšem primeru pa oboje skupaj, vam lahko še dodatno zagrenita že tako neprijetno situacijo. Po postavitvi varnostnega trikotnika se je treba umakniti s ceste. Če je le možno, se umaknite za ograjo ob robu ceste oziroma ob odstavnem pasu. Če je avto iz kakršnega koli razloga zaustavljen na prehitevalnem pasu, se postavite za srednjo varnostno ograjo, vedno pa za vozilo, gledano v smeri vožnje. Šele z označenim avtom in umaknjeni na varno pokličete na pomoč AMZS. V Sloveniji to storite s klicem na telefonsko številko 1987, v tujini pa je treba poklicati številko +386 1 5305 353. Pri klicu na pomoč v klicni center AMZS operater, ki se javi na klic, najprej povpraša po natančni lokaciji okvare ali nezgode, zato je dobro, da veste, kje se takrat nahajate – koristni so podatki o kraju, o cesti in smeri vožnje, pa tudi o ulici in hišni številki stavb v bližini. Nato vas bo zaprosil za podatke o vozilu (znamka in model avtomobila) in vrsti okvare (natančen opis pomaga pri odpravljanju okvare na mestu okvare). Ne pozabite povedati tudi registrske številke vašega avtomobila. Če ste dosegljivi na mobilnem telefonu, vas lahko operater pokliče nazaj in povpraša še po kakšnem podatku za hitrejšo pomoč. Članom AMZS svetujejo, da tudi iz tujine vselej pokličejo mednarodno AMZS telefonsko številko. Vsa koordinacija reševanja namreč poteka iz AMZS klicnega centra v Sloveniji, kjer operaterji uredijo vse potrebno za nudenje ustrezne pomoči, ki jo sicer zagotavljajo partnerski avtomobilski klubi v državi, v kateri se nahajate. Na tak način se tudi izognete morebitnim goljufijam nepooblaščenih avtovlek. Glede napak, ki jih lahko pri vozilu odpravite sami, poskrbite, da imate s sabo ustrezno orodje za zamenjavo kolesa in rezervno kolo. Če vaš avtomobil nima rezervnega kolesa, morate imeti homologirani kit za krpanje pnevmatik. Svetujemo, da se z navodili za uporabo seznanite še pred odhodom na pot. Želimo vam varno potovanje in vsemite si čas in ne hitite.

26.06.2018

preberi več

Sodelovalo več kot 15 tisoč prostovoljcev

5.03.2020

Natečaj Moja reka si 2017, ki ga organizira Coca-Cola Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter Savsko komisijo in Turistično zvezo Slovenije, nadaljuje s spodbujanjem organizatorjev čistilnih akcij, ki potekajo v Sloveniji v posredni ali neposredni bližini rek, ki jih organizirajo različna društva, organizacije in posamezniki.

preberi več

Vremenski pregovori za mesec februar – prisluhnimo izkušnjam narave iz preteklosti

4.03.2020

Na osnovi dolgoletnih izkušenj in opazovanja vremena in pojavov iz preteklosti so nastali vremenski pregovori, ki jim je vredno prisluhniti. Naši predniki so bili tesno povezani z zemljo in dogajanjem na zemlji v različnih letnih časih, zato so imena mesecev slikovito poimenovali po dogajanjih na poljih in travnikih. FEBRUAR - SVEČAN (drevje od mraza poka, seka) Več o imenih mesecev v rubriki "Ali ste vedeli ..." Pregovori o vremenu - Februar – svečan Če je svečnica(2.2) preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila.  Če je svečnica(2.2) zelena, velika noč bo zasnežena.  Če je na Blaževo(3.2) oblačno, bo na Jurjevo privlačno.  Če kaplja od sveče prej kot od strehe kane, huda zima še nori in kakih 27 dni ostane. Če na svečnico(2.2) deži, se kmalu pomlad oglasi.  Če na svečnico(2.2) sneži, se že vigred oglasi.  Če na svečnico(2.2) sonce na jasnem vzhaja, lisica še v brlog zahaja. Če o svečnici(2.2) burje ni, malega travna rada znori. Se Polona(9.2) v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja.  Če se na svečnico(2.2) jasno zdani, zima še dolgo trpi. Če jazbec pred luknjo na soncu je zdaj, gre za štiri tedne rad nazaj. Če svečana mačka na soncu leži, v sušcu spet rada na peč pribeži Če je Svečana pretoplo, bomo Malega travna radi za pečjo.  Svečanski Valentin (14.2.) prinese ključ od korenin. Ako je pretoplo svečana, bo malega travna počivala brana, ako pa je mraz, se poti obraz  Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo. Kar Svečana ozeleni, se rado posuši.  Do svečnice mlaska, po svečnici praska. Kadar Matija(24.2.) zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje.  Sveti Matija (24.2.) led razbija, al  če ga ni, ga pa naredi.  Po 8. februarju gre sonce z gora v ravnine, novembra pa z ravnine v gore.  Če sever konec svečana brije, nam dobre letine up zasije.  Kar svečana ozeleni, se rado posuši. Če je Svečana pretoplo, bomo Malega travna radi za pečjo. Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena. Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila. Svečanski Valentin (14.2.) prinese ključ od korenin. Sveti Matija (24.2.) led razbija, al' če ga ni, ga pa naredi. Kar Svečana ozeleni, se rado posuši. Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena. Ako je pretoplo svečana, bo malega travna počivala brana, ako pa je mraz, se poti obraz. Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo. Bolje volka v hlevu imeti, kot se ob toplem soncu v svečnici greti. Če jazbec pred luknjo na soncu je zdaj, gre za štiri tedne rad nazaj. Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo. Če je na Blaževo oblačno, bo na Jurjevo privlačno. Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila. Če je svečnica topla in sončnega vremena, bodo čebele bogate in dobrega plemena. Če je svečnica topla, sneg prinaša, če je mrzla, ga pa odnaša. Če kaplja od sveče prej kot od strehe kane, huda zima še nori in kakih 27 dni ostane. Če na svečnico deži, se kmalu pomlad oglasi. Če na svečnico sneži, se že vigred oglasi. Če na svečnico sonce na jasnem vzhaja, lisica še v brlog zahaja. Če o svečnici burje ni, malega travna rada znori. Če o svečnici letajo mušice, nosimo še potem rokavice. Če se na svečnico jasno zdani, zima se raje še zadrži. Če svečana mačka na soncu leži, v sušcu spet rada na peč pribeži. Če sever konec svečana brije, nam dobre letine up zasije. Do svečnice mlaska, po svečnici praska. Jasen in sončen dan svečnice obeta dobro za lan. Kadar je na svečnico dež in Blaževo lepo, veliko v jeseni vina bo. Kadar je na svečnico jug, je še daleč plug. Kadar je svečnica jasna, obeta čebulnicam hasna. Kadar je svečnica oblačna, kmetica ne bo lačna. Kadar je svečnica zelena, je velika noč snežena. Kadar Matija zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje. Kakor na Petrovo vreme kane, tako ves mesec ostane. Kar svečana ozeleni, se rado posuši. Kolikor na svečnico škrjanec žvrgoli, toliko ga po svečnici slišati ni. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Po 8. februarju gre sonce z gora v ravnine, novembra pa z ravnine v gore. Se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja. Valentin ima ključe od korenin.   Ne glede na pregovore vam želimo "najlepše" februarsko vreme in "prisluhnite" naravi.   Mirjana Ivanuša-Bezjak  

preberi več

Ledeni možje in mokra Zofka se začnejo jutri !!

1.03.2020

Ne glede, da je mesec april tisti, ki slovi po muhastem vremenu, ima tudi mesec maj nekaj posebnosti. Ljudski vremenski koledar krivdo za muhasto majsko vreme pripisuje trem ledenim možem in mokri Zofki. Po ljudskem izročilu je velika nevarnost nenadne slane in pozebe med 12. in 14. majem, ko godujejo sv. Pankracij, sv. Servacij in sv. Bonifacij.  Ledeni možje so del starega vremenskega izročila, ki so ga ljudje jemali zelo resno dolga stoletja.  Ledeni možje prinašajo hlad in dež. V teh dneh so v vinogradih kurili ognje, da bi pridelek ščitili pred pozebo. Ledenim možem 15. maja sledi še Zofka, ki je simbol za moker in deževen 15. maj. Če nas ledeni možje in Zofka res obiščejo, naj bi sledilo lepo in toplo poletje.  Ljudska modrost pravi: »Maja mora biti tri dni mrzlo, če ni v začetku, je pa gotovo ob koncu.« Stoletne izkušnje učijo, da se maj v začetku rad shladi. Po prvi pomladanski toploti se zdi hlad še občutnejši, nevarnost slane ali pozebe pa je precejšnja. Ljudje so vremenska pravila že zelo zgodaj začeli vezati na svetniške godove. Tudi v tem primeru. Za tri ‘nevarne’ dneve v maju so tako prav po nedolžnem postali odgovorni sv. Pankracij, Servacij in Bonifacij. Včasih so ti svetniki namreč godovali 2., 3. in 4. maja. Z uvedbo gregorijanskega koledarja v 16. stoletju pa so se njihovi godovi premaknili za deset dni naprej, z njimi pa je šla tudi vera o začetnem majskem mrazu vse do sredine meseca. Ledenim svetnikom sledi sv. Zofija, ki ji ljudski jeziki pravijo ‘mokra Zofka’. Včasih so tudi njo prištevali v skupino ledenih svetnikov. Pa poglejmo, kdo so torej naši ‘vremenski nesrečniki’. Pankracij, zavetnik otrok in cvetja Prvi od nedolžnih krivcev za morebitno slabo vreme je sv. Pankracij, ki goduje 12. maja. Doma je bil iz Frigije v Mali Aziji. Še kot deček je izgubil premožne starše in se s stricem podal v Rim. Tu je spoznal kristjane in tudi sam postal eden izmed njih. To je bilo ravno v času najhujšega preganjanja kristjanov, za časa vladavine cesarja Dioklecijana. Čeravno mlad, je bil stanoviten in trden v svoji veri, tudi ko mu je sam cesar grozil s smrtjo. Ker ga ni prepričal, da bi častil rimske bogove, so ga leta 304 ob Avrelijski cesti v Rimu obglavili z mečem. Dve stoletji za tem so na kraju njegove usmrtitve postavili baziliko, današnjo cerkev San Pancrazio. Ob smrti je imel komaj rosnih štirinajst let, zato velja za zgled nedolžnosti. Postal je mogočen zavetnik otrok, mladih rastlin in cvetja. V vseh časih je bil zgled mnogim pri ohranjanju stanovitnosti v veri. K njemu po pomoč se lahko obrnemo tudi, če imamo bolečine v glavi, krče vseh vrst ali proti krivi prisegi. V umetnosti ga upodabljajo kot mladeniča z mučeniško krono ali s palmo v roki. Servacij pripomore k sreči in uspehu Sv. Servacij goduje 13. maja. Ta živahni svetnik se je rodil v Armeniji, po burni mladosti pa ga je pot zanesla v Sveto deželo. Tu se je dal posvetiti v duhovnika, nato pa šel misijonarit po svetu. Večino življenja je preživel v Belgiji, kjer je bil škof v Tongernu. Bog ga je menda večkrat rešil iz nevarnosti, zato je njegove ime, ki v slovenščini pomeni Rešeni, kar na mestu. Umrl je leta 384 v Maastrichtu na Nizozemskem. Legenda pravi, da njegovega groba nikoli ni pokril sneg, četudi ga je bilo povsod naokrog veliko. To naj bi bil dokaz njegove svetosti, zato so nad njegovim grobom zgradili cerkev. Sv. Servacija častijo kot zavetnika zoper pozebo ter miši in podgane. Nanj se obračajo tisti, ki jih trga revma, so ohromeli, imajo bolečine v nogah ali strah pred smrtjo. Je tudi priprošnjik za srečo in uspeh. Upodabljajo ga s škofovsko palico, z naočniki in s ključi. O Bonifaciju vemo malo Zadnji med ledenimi svetniki, sv. Bonifacij, goduje 14. maja. Mučeniška smrt naj bi ga doletela leta 290 v Tarzu v Turčiji. Preganjalci kristjanov naj bi ga vrgli v vrelo smolo, natančnejših podatkov o njem pa nimamo. Naši predniki so veliko dali na ledene svetnike. V dneh njihovih godov so kurili po sadovnjakih in vinogradih, da bi se obvarovali slane in pozebe. Ko so bili ti nevarni dnevi mimo, so si končno lahko oddahnili. Že ljudska modrost namreč pravi: »Po svetem Servati ni mraza se bati,« ali »Če Pankraca sonce peče, sladko vince v klet poteče.«   Zofija, ki goduje 15. maja, je, kot pove njeno ime, ki v latinščini pomeni modrost, simbol učenosti. Legende o njenem življenju so si različne, pogosto pa jo upodabljajo kot mater treh hčera s palmo, knjigo ali nečkami v rokah.   Majski svetniki in vrtna opravila “Pred Pankracijem naj poletnih ne bo dni, da za Ksaverijem slana polj več ne mori.” Majske svetnike so naši predniki jemali zelo resno. Sveta Zofija naj bi „žegnala zemljo“, zato so na njen god otroci prvič smeli bosi iz hiše, njihove mame pa so na ta dan na balkone postavile korita z balkonskimi rastlinami. V dneh pred Zofko, ko godujejo ledeni možje, so v sadovnjakih in vinogradih pogosto kurili krese, da bi bodoči pridelek zaščitili pred pozebo. Danes se ob omembi Zofke in ledenih mož večina le namuzne, a če želimo na svojem vrtu pridelati obilico zdrave zelenjave in sadja, sledenje stoletja starim nasvetom nikakor ne bo odveč. Tako naj pred Zofkinim godom nikakor ne bi na prosto sadili toplotno občutljivega paradižnika, pa tudi z nekaterimi drugimi rastlinami, kot so kumare, bučke, jajčevci in artičoke bo, še posebej, če na vrtu nimamo tople grede ali možnosti pokrivanja sadik, bolje počakati. Enako velja za fižol. V preteklosti so jim pripisali krivdo za mrzlo in mokro vreme, ki se ob še možnem prodoru polarne zračne mase lahko pojavi v maju. Za njimi 15. maja goduje sv. Zofija in ker na god sv. Zofije rado dežuje, so ji po ljudskem izročilu nadeli ime mokra oziroma uscana Zofka. Z vsemi štirimi je povezanih več ljudskih pregovorov, ki se včasih izkažejo za pravilne, drugič spet ne. Se pa po ledenih možeh ravnajo mnogi vrtičkarji po Sloveniji, saj velja, da je s saditvijo nekaterih sadik na prosto dobro počakati, da minejo ledeni možje in da se zemlja dovolj ogreje. To še posebej velja za plodovke, med katere spada paradižnik.   Vremenska napoved za letošnje naslednje štiri dni potrjuje stari ljudski pregovor – dež in plohe ter nestanovitno vreme.

preberi več

Sveti trije kralji so prišli ….. In glej, zvezda, ki so jo bili videli na Vzhodu, je šla pred njimi.

27.02.2020

Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji, ob času kralja Heroda, glej, pridejo modri z Vzhoda . . .   In glej, zvezda, ki so jo bili videli na Vzhodu, je šla pred njimi, dokler ni prišla in obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko pa so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo, in so padli predenj in ga počastili; in odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire- piše v Bibilji .(Mt 2,1;9-11)  Praznik Gospodovega razglašenja (epifanije) ali praznik sv. treh kraljev v Katoliški cerkvi praznujemo 6. januarja.   Praznik Gospodovega razglašenja se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik sv. treh kraljev, s čimer je izraženo vsebinsko dopolnjevanje. Trije kralji (trije modri) podajajo bolj nazorno in živo predstavo o častilcih iz poganskih krajev, ki so prišli pozdravit in molit novorojenega Odrešenika.  Praznik so poleg 25. decembra (božič, praznik Jezusovega rojstva) uvedli na začetku četrtega stoletja in sicer najprej na Vzhodu in nato še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega (Vzhoda), saj pomeni prikazanje oz. razglašenje. Obisk modrih je opisan v Matejevem evangeliju (prim. Mt 2,1–12). Pisec omenjenega evangelija ne navaja števila oseb, pač pa pravi, da so prinesli trojen dar: zlato, kadilo ter miro in od tod tudi sklep, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangeliju niso zapisana, v različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper, Miha in Boltežar.   Jezus se je najprej razodel pastirjem, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Modre je po izročilu in svetopisemskem besedilu vodila zvezda, ki jih je privedla k Jezusu. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi rojaki.   Večer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer (prvi je pred božičem, drugi pa na silvestrovo pred novim letom), zato je na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + 18.   V nemških deželah namesto G, M, B napišejo C, M, B, saj so pri njih imena kraljev malo drugačna, in sicer Caspar, Michael, Balthasar.  Pogosto so v svete tri kralje preoblečeni koledniki, ki v času med božičem in svetimi tremi kralji obiskujejo domove, prepevajo voščilne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov.  Po treh kraljih kristjani po navadi pospravijo jaslice, ki so jih postavili pred božičem.  Sveti trije kralji ... v pregovorih   Gašper, Miha in Boltežar zaznamujejo vstop v nov letni ciklus, ki ga narava podpira s tem, da se začne dan komaj opazno daljšati.   Nad Škofjo Loko so “astronomska” opažanja povzeli v reklo: O treh kraljih se dan toliko podaljša kolikor petelin zazeva ali kolikor petelin poskoči.   Pri podeželskem človeku je bilo daljšanje dneva nekoč povezano s novim upanjem. Ljudsko reklo zato pravi: Kralji se vrnejo, zimo obrnejo. Vendar pa kralji ne “obrnejo” vedno zime, saj neki pregovor pravi, da bodo Sveti trije kralji zimo pripeljali.   V okolici Laškega pa pravijo: Če božičnik zmrzne, potem rada tudi pšenica pozebe.   V Slovenskih goricah pa: Če na treh kraljev dan sije sonce, mora stati živina pri svetlih (praznih) jaslih. Iz Četene Ravni pa prihaja: Če je na tri kralje jasno, so vse leto prazne jasli, pa tudi: Če na tri kralje na jasnem sonce vzhaja, hlapec vriska (ker bo dosti žita), volk pa piska (ker bo malo krme). Če je bil na dan Svetih treh kraljev megleno, so v Prekmurju napovedali kolero.   V Lipovcih so menili, da bo tisto leto dosti sena, če so na Svete tri kralje mlake.   V Gančanih pa, da bo tisto leto dovolj vina, če so na tri kralje potoki tekli.   Na Štajerskem okrog Laškega pa jutranja megla na treh kraljev dan napoveduje, da tisto leto ne bo jabolk.   Dež o treh kraljih (če teče voda po žlaku) obeta okrog Lendave dobro letino. V Beli krajini pa pomeni dež “med božiči”, da bo živini primanjkovalo krme. In naprej: Če na tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno.   Šege ob svetih treh kraljih   Na Gorenjskem so verjeli, da tiste kokoši, ki so na tri kralje dobile nekaj poprtnika, lisica ne more odnesti.   V Franciji je bila znana šega, da so vmesili v krušno test bobovo zrno in tistega, ki je zrno našel, oklicali za “bobovega kralja”. Staremu imenu noči pred kralji “svetla noč” ustreza šega, da je morala tudi to noč, kakor v vseh treh svetih nočeh, goreti v hišah luč.   V skrajni zahodni Sloveniji, v Brdih, so gorele na večer pred praznikom luči, ponekod tri hkrati, za vsakega kralja ena, vsaka druge velikosti.   V škofjeloški okolici so pričakovali, kar je pri nas še nepojasnjena redkost, otroci darove tudi od svetih treh kraljev, nastavljali so jim čeveljčke in posode.   Tudi v Sloveniji so hodili “trikraljevi” koledniki, ki so imeli svoj začetek v srednjeveškem boguslužju.   V Beli krajini so se imenovali kraljitarji in so nosili zlate krone. Koledovali so še do druge vojne.   Neka dolenjska kolednica se je glasila takole: Mi smo sveti trije kralji, Gašper, Miha, Boltežar. Gašper jezdi narnaprej, ker za pot on narbolj vej. Miha jezdi pa za njim, da se pogovarja z njim. Boltežar je narnazad, ves je v portah, ves je zlat… Če nam ne boste nč darval, vam bomo bajto spodkopal.   Staro izročilo je imelo trikraljevsko koledovanje tudi v Ljubljani. Od sholarjev so ga neznano kdaj prevzeli krakovski ribiči. Ti so z zvezdo prepevali in koledovali pred hišami.   V Sloveniji imamo kar nekaj cerkva in župnij imenovanih po Svetih treh kraljih: cerkev Sveti trije kralji v Slovenskih goricah cerkev Sveti trije kralji v na Vrhu pri Rovtah med Logatcem in Žirmi. cerkev Sveti trije kralji Briše cerkev Sveti trije kralji v kraju Vrh Sv. Treh Kraljev, ki je naselje v Občini Logatec. cerkev Sveti trije kralji v majhni vasi Brunk (na meji med sevniško in radeško občino cerkev Sveti trije kralji v kraju Rovte pri Žireh cerkev Sveti trije kralji v kraju Brezovec pri Radljah ob Dravi cerkev Sveti trije kralji v kraju Kostel cerkev Sveti trije kralji v kraju Studenice        Sveti trije kralji zaključujejo praznike iz božičnega sklopa. Že 13. februarja 2018 bo zimo preganjal Pust.   Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

Ne podcenjujte sonca - zaščita pred sončnimi žarki

3.07.2018

Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil koristne napotke v zvezi s soncem in sončenjem. Zaradi počitnic, dopustov, dolžine dneva in višjih temperatur poleti več časa prebijemo na prostem, še zlasti ob sončnih dneh. Žal pa ima sonce poleg koristnih učinkov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba, toplota), tudi škodljive učinke na naše zdravje. Sončnemu ultravijoličnemu (UV) sevanju nismo izpostavljeni le na obali in ob bazenu, ampak tudi pri vsakodnevnih opravilih, pri kolesarjenju ali pri hoji v šolo, pri rekreaciji in športu na prostem, pri druženju na prostem s prijatelji in vrstniki, na pikniku, pri delu na vrtu itd. Prekomerno izpostavljanje UV sončnim žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči, imunski sistem. UV sevanja z našimi čutili ne zaznavamo. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvršča UV A, B in C sevanje med rakotvorne dejavnike (skupina 1). Pojavnost kožnega raka je dokazano povezana z izpostavljanjem UV sevanju in s pogostostjo sončnih opeklin, še zlasti v otroški dobi. Pojav škodljivih učinkov UV sevanja na naše telo lahko s pravilnim samozaščitnim ravnanjem zmanjšamo ali preprečimo in ostanemo zdravi: Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 17. uro.Takrat je moč UV sevanja največja. Če se le da, preživimo ta čas v senci. Aktivnosti na prostem opravimo pred 10. oz. po 17. uri. Izberimo primerna oblačila in pokrivala.Kadar se ne moremo umakniti v senco, oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Ohlapna oblačila v živih ali temnejših barvah in oblačila v več plasteh nudijo boljšo zaščito. Glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom (7,5-10 cm) ali pokrivalom z dolgim ščitnikom v legionarskem kroju, s podaljškom za zaščito uhljev in vratu. Zaščitimo svoje oči.Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV400) in oblike, ki onemogoča dostop sončnega sevanja v oči tudi s strani. Kot dodatno zaščito uporabimo kemične varovalne pripravke.Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem (kreme, geli…) služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine in niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. Zagotavljati morajo širokospektralno zaščito (pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF oz. angl.SPF) 30 ali več. Pomembna je zadostna količina nanosa (5 ml - 1 čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo) in pogostost nanašanja. Z zaščitno kremo se namažemo 30 minut preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha. Pri tem ne smemo pozabiti na čelo, ustnice, ušesa, veke, nos, vrat in dekolte ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Kremo ponovno uporabimo vsake 2 uri oz. pogosteje (po kopanju, močnem potenju, brisanju itd.). Ne sončimo se namerno.Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) zaključuje, da ni dvoma, da nam malo izpostavljanja soncu koristi in hkrati poudarja, da za vzdrževanje ustreznega nivoja vitamina D v telesu v poletnem času zadostuje že 5 do 15 minut izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke) dva do trikrat tedensko. Odpovejmo se uporabi solarija.V Sloveniji obisk solarija mlajšim od 18 let odsvetujemo. Prepoved uporabe solarija v ne zdravstvene namene za mlajše od 18 let so zaradi škodljivih vplivov na zdravje v preventivne namene v zakonodaji sprejele že mnoge države v EU in ZDA, medtem ko je uporaba solarijev v Braziliji in Avstraliji v namene pridobivanja zagorele polti prepovedana. Dnevno spremljajmo napovedi UV indeksa in ustrezno prilagodimo zaščitohttp://meteo.arso.gov.si/met/sl/weather/bulletin/bio/. Vrednost indeksa 5-6 izraža zmerno, 7-9 visoko, višje vrednosti pa zelo visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja. Glede na to, da je UV indeks krajevno specifičen, priporočamo poleg upoštevanja vrednosti UV indeksa tudi upoštevanje pravila sence: »Kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco«. Redno spremljajmo tudi opozorila glede vsebnosti ozona v zraku in ravnajmo skladno s pripadajočimi priporočili  http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/amp/. Poskrbimo za zadostno nadomeščanje tekočin – priporočamo uživanje pitne vode.

preberi več

Od 1. junija velja nova prostorska in gradbena zakonodaja

25.06.2018

Od 1. junija 2018 se je začela uporabljati prenovljena prostorsko-gradbena zakonodaja.  Gre za tri zakone, ki predstavljajo prenovo zakonodaje s področja gradenj in urejanja prostora -  Gradbeni zakon,  Zakon o  arhitekturni in inženirski dejavnosti ter Zakon o urejanju prostora bodo med drugim prinesli racionalnejše in krajše postopke, lažje usklajevanje različnih interesov, večjo pravno varnost vlagateljev in bolj učinkovit nadzor. Seznam nove zakonodaje ter odgovori na vprašanja se nahajajo na strani Ministrstva za okolje in prostor http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/prostor/nova_prostorska_in_gradbena_zakonodaja/

preberi več

Pišite z nami

Widgeti za katere imate pravice deljenja:

Widgeti za katere čakate na odoboritev:

Widgeti za katere lahko zaprosite za pravico deljenja:

Člani:

Prikaži več >

KOLEDAR DOGODKOV

Politika

Kaj nam povedo podatki osvežene publikacije Regije v številkah 2018?

20.04.2018

Slovenija je razmeroma majhna država - vseeno pa je uradno razdeljena na 12 statističnih regij. Vsaka regija je samosvoja, skoraj vsaka po čem izstopa, v marsičem pa so si tudi podobne. Kako kaže posamezni regiji? - se sprapujejo v poročilu Statističnega urada RS.Nekaj zanimivih dejstev v razmislek o (ne)enakosti regij.(podatki se nanašajo na leto 2016): -       vsak četrti prebivalec Slovenije je živel v osrednjeslovenski statistični regiji;-       polovica delovno aktivnih, živečih v zasavski statistični regiji, je delala zunaj te regije;-       največ prihodov turistov je bilo zabeleženih v gorenjski, največ njihovih prenočitev pa v obalno-kraški statistični         regiji;-       najmanj vode je bilo dobavljene gospodinjstvom v zasavski regiji, in sicer dvakrat manj kot gospodinjstvom v         gorenjski regiji, ki jim je je bilo dobavljene največ. Za več informacij poglejte na http://www.stat.si/statweb/News/Index/7324.

preberi več

Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča. Sodišče ima znanje za preprečevanje demokracije!

PRIČAKOVANA zgodba o NE-ODLOČITVI U S ! ali zahteva za počlovečenje človekovih pravic !  Spoštovani ! Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča  na pritožbo glede neenakopravnosti in neenakosti   v referendumski kampanji ! Zelo zanimivo! Skrivnostna so pota  gospodova – dr. Jadrana Sovdat je povozila samo sebe! Ampak v Slo so na žalost vse kršitve brez posledic. Praksa predsednice Jadranke Sovdat je v popolnem nasprotju z njenim “znanstvenim”  člankom, saj je – kar je najhuje, v nasprotju z njo samo. Shizofrenost na pohodu ??? Ali pa gre spet za politiko novih standardov, navadnim smrtnikom nedoumljivo, takšno politiko kot jo je  že pred letom in pol napovedala poslanka SMC Jasna Murgel. Povzetek: Sodniki so brez jajc, razen častnih izjem ! Sodnice jih tako ali tako nimajo ! Ostali kimajo in dvigajo roke ! Skratka ovce so tudi na Ustavnem sodišču !   Glasovanje  je bilo tokrat z rezultatom 6:3 ! Rezultat je pičel, vendar če sem sarkastičen se razmerje izboljšuje ! Čez  1000 let bomo v pravni državi ! Takrat Jadranke in mene več ne bo, bom pa poklrbel, da bo  lahko kdo prebral, kakšni človečnjaki so živeli v teh časih v teh krajih.                                                                             * Ta odločba US je vsekakor vredna javne objave in komentarja, še bolj pa to velja za ločeno mnenje ddr. Klemna Jakliča in Maka Šorlija! Vse bolj je jasno, da pri ogromni  večini (sploh pa ne na US) ne gre za neznanje, ampak za sofisticirano znanje za preprečevanje demokracije in človekovih pravic. Jaz sem to imenoval hudobija v ženskih hlačah – v primeru individualnih usod (dr. Milko Novič) pa to pomeni še kaj veliko hujšega! Naj mi moški in poštene ženske oprostijo, čim višje  so v hiearhiji,  bolj so upogljivi, ubogljivi in učinkoviti v produciranju zla. Postopek ugotavljanja grobega kršenja pravil demokracije ni končan, Sledila bo pritožba na Vrhovno sodišče, to me bo napotilo na US. Ko bo to izčrpano bo sledila pritožba na ESČP in na evropskega ombudsmana ter na evropski parlament in evropsko komisijo.   Seveda pa, da ne bo pomote, ne smemo pozabiti zaradi česa je referendum sploh bil in zakaj  ni smel uspeti.  Sicer pa bi bil pravi slovenski čudež, če bi se ta veliki kolač novodobnim gradbenim baronom iz F-21 in njihovim botrom izmuznil iz rok. Vseseno smo lahko zadovoljni, da je referendum bil in je bil z vidika razkrivanja TOTALITARIZMA IN OBLASTNE oligarhije vsaj delno uspešen. Napovedujem pa, da bo projekt vladni 2tir kmalu predčasno ustavljen ! Socialistična demokracija je enako slaba kot socialistična ekonomija. Učinkovita je samo pri uničevanju okolja. Spoznanje o tem sicer le počasi prodira, vendar nezadržno in bo prevladalo. Do tedaj pa je nujno potrebno pripraviti otoke obstanka in alternative – tudi SLOVENSKA SMER ČEZ KRAŠKI ROB spada v to !  Inženirji vseh slovenskih dežel združite se ! Več o tem na: http://referendumdrugitir.si/post/325320/vladni-drugi-tir-na-slepem-tiru-in-kaj-po-referendumu   Lepo pozdravljeni !                                      Vili Kovačič, državljan K.    v priponki pošiljam v branje tudi članek o tem, kaj ta smer je!   Pripis : Ločena mnenja so odličen material za boj z mlini na veter ! Čakam le, da veter zapiha drugam - v smer počlovečenja človekovih pravic ! Priponke v pdf formatu so spodaj.  vir slike: državni zbor

4.11.2017

preberi več

SPREJETI ZAKON O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI JE ŠKODLJIV. Ustavimo ga lahko le še državljani z uspešno izvedenim referendumom.

26.10.2017

Zakaj je Zakon škodljiv in ga je treba zavrniti? Ker se bodo zaradi Zakona čakalne dobe še podaljšale, ker bo zmanjšal število zdravnikov za delo na napotnico Ker bo onemogočal prosto izbiro osebnega zdravnika Ker si bo po prenehanju koncesije več kot 75 % ljudi moralo izbrati novega zdravnika( družinski zdravnik, pediater, zobozdravnik, ginekolog) Ker bodo v večini manjših krajev lahko ostali brez družinskih zdravnikov in zobozdravnikov (vse tiste občine ki nimajo lastnega zdravstvenega doma) Ker Zakon deluje proti mladim slovenskim zdravnikom, ki zato odhajajo v tujino Iniciativa za referendum Jozef Ivan Ocvirk

preberi več

TISKOVNA KONFERENCA v prostorih Svetovnega Slovenskega kongresa v četrtek 10.08.2017 ob 11.00 h

9.08.2017

Spoštovani novinarji in uredniki,   V Sloveniji se človekove pravice kršijo, žal pa tega skoraj nihče ne opazi -  na to se požvižga celo USTAVNO SODIŠČE ! Kljub temu pa ostaja U S zadnji branik pred zlorabami in neustavnimi ravnanji oblasti, ki jih v Sloveniji nihče drug ne more ali noče sankcionirati.     Zato organiziramo jutri,  to je v četrtek  10.08.2017 ob 11 h, v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi I/4 tiskovno konferenco na temo:   1 .Ustavna pritožba na neustavni sklep vlade o samo-dodelitvi 97.000 eur Vladi RS za njeno referendumsko kampanjo. Sklep ni v skladu z ustavo in mednarodnimi akti. 2. Ustavna pritožba zaradi diskriminacije Sindikata vojakov Slovenije v aktualni referendumski kampanji, ki se prične 24.avgusta 2017. Ustavni sodniki imajo priložnost da naredijo popravni izpit!   3. Pritožba na ESČP na sklep Ustavnega sodišča republike Slovenije, ki neargumentirano in v celoti ignorira - preskoči,  zatrjevano in dokazano diskriminacijo članov sindikata vojakov Slovenije v fazi zbiranja podpisov zahteve za referendum, z odgovorom US, da je bilo zbranih dovolj  podpisov in s   tem  problem diskriminacije ignorira!  4. Potek finaciranja referendumske kampanje proti vladnemu zakonu - abstraktno in konkretno - ob drugem tiru ! Kako se boriti za denar, ki ga za kritične davkoplačevalce v Sloveniji  ne sme biti!   5. Dvakratni poslanec  Andrej Magajna – predsedujoči Koordinaciji neparlamentarnih strank in hkrati predsednik Krščanskih socialistov Slovenije - Krekovih socialistov, bo obrazložil dopolnitev zahteve za ustavno presojo zakona o Referendumski in volilni kampanji ter zakona o RTV, ki je v postopku pred US.         Naprošam vse  za objektivno informiranje o naši dejavnosti in naših stališčih.    Vili Kovačič, državljan K.

preberi več

Je soboški župan Jevšek plačal volilni zapitek 2014 in zaaral romske glasove za volitve 2018?

9.08.2017

Ta misel se ti nehote utrne ob spremljanju zadnjih dogodkov v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti, kjer je alfa in omega vsega soboški romski svetnik Darko Rudaš. Spomin na lokalne in županske volitve 2014 je še vedno svež, čeprav je policijska preiskava zavrgla indice o kupovanju romskih glasov, tudi za drugi krog županskih volitev, v katerem je zmagal kandidat SD in nekdanji visoki policijski uslužbenec Aleksander Jevšek. Le o dveh najbolj svežih dogodkih bo tekla beseda, ki sledita indicom. Pred dnevi je bilo v romskem naselju Pušča nadvse slovesno. Kako ne, ko pa je tamkajšnji nogometni klub NK Pušča po 60 letih delovanja dobil prepotrebne slačilnice. S to pridobitvijo je zadostil pogojem NZS, da lahko odslej kot gostitelj tekme 2. MNL Murska Sobota igra na domačem igrišču na Pušči. Otvoritve se je udeležil vrh Nogometne zveze Slovenije na čelu s predsednikom Radenkom Mijatovićem, ob Darku Rudašu seveda ni umanjkal soboški župan dr. Aleksander Jevšek. Če ne zaradi 240 tisoč evrov, ki jih je rdeča mestna oblast Murske Sobote namenila za izgradnjo garderobnega objekta, še 40 tisoč jih je primaknila Fondacija za šport, pa zaradi kamer in fotoaparatov, ki so s pridom beležile njegov široki nasmeh ob rezanju otvoritvenega traku in besed, ki jih je namenil zbranim. «Upam, da bo na nogometnem igrišču polno mladih ljudi in to vsak dan, 12 ur na dan. Vlaganje v šport je v Mestni občini Murska Sobota prioriteta", je povedal Jevšek, ki se je še posebej raznežil ob darilu, dresu NK Pušča s številko 56, kajti le dan po otvoritvi je praznoval rojstni dan. Da so zaradi romskega projekta slačilnic morale počakati na boljše čase druge naložbe v športno infrastrukturo v MO Murska Sobota, je drugotnega pomena. Tudi mesec dni pred tem je bilo na Pušči nadvse slovesno. Takrat je bil ob županu Aleksandru Jevšku še njegov partijski šef, sicer minister za kmetijstvo Dejan Židan in pa predsednik republike Borut Pahor. Znova številne kamere in fotoaparati, kajti s simbolično zasaditvijo prvih rastlin Prstastega trstikovca oziroma Miskantusa je požegnal projekt ustvarjanja zelenih delovnih mest za Rome. Na hektarju še ne tako daleč nazaj degradiranega prostora, na divjem odlagališču, kjer so Romi kurili električne kable, da so jih očistili plastike, bi s pomočjo socialnega podjetja Avtarkija in romske zadruge predelava Miskantusa nudila zaposlitvene možnosti za Rome. Da se kmetijska stroka zmrduje nad to tujerodno invazivno rastlino, ni omembe vredno, ker »se je politika tako odločila,« kar je s svojo prisotnostjo potrdil tudi kmetijski minister Dejan Židan. No in ta Miskantus, ki ga je za svojega vzela romska zveza Preporod soboškega romskega svetnika Darka Rudaša, naj bi prinesel zelena delovna mesta Romom po celi Sloveniji. Koliko proračunskih sredstev bo porabljenih za uresničitev tega načrta, še ni jasno, prav gotovo pa jih bodo zagotovili vladni resorji za kmetijstvo, delo, družino in socialne zadeve. Mimogrede, podoben zaposlitveni projekt je v nekaj letih »skuril« pol milijona evrov iz državnega in EU virov, pa ni prinesel niti enega delovnega mesta za Rome. Volitve, državnozborske in lokalne so pred vrati. Za Boruta Pahorja ni skrbi, vnaprej lahko računa na glasove romskih volivcev. Nanje seveda računa tudi soboški župan dr Aleksander Jevšek. Sam se, tako govorice v SD, vidi v poslanski klopi DZ in ko bo njegov šef Dejan Židan kot mandatar oblikoval vlado, tovrstne ambicije celo javno razglaša, se Jevšek vidi v sedežu ministra za notranje zadeve. V županski boj pa bo Jevšek verjetno poslal svojega strankarskega kolega in podžupana Zorana Hoblaja. In tu smo znova pri romskih volivcih. Da bodo obkrožili kandidata Socialnih demokratov bo poskrbel prav Darko Rudaš, ki je pred meseci postal član Židanove stranke. Pred tem je bil že v LDS, pa v SD, TRSu in ZL, zdaj pa naj bi se vrnil v Židanovo jato.Pred tem je bil v Hanžkovem TRS-u. Zato vprašanje, ali je Jevšek s tem poravnal volilni zapitek za 2014 in zaaral glasove za volitve prihodnje leto, ni niti tako brezpredmetno. Indici pač! Tudi sicer ima vsa romska funkcionarska oligarhija, na čelu s predsednikom Romske zveze Slovenije Jožekom Horvatom Mucem, ki se je tudi že okitil z doktorskim nazivom in Darkom Rudašem, oba sta tudi zbiratelja najrazličnejših funkcij v romskih organizacijah, vselej odprta vrata pri najvišjih vladnih in državnih funkcionarjih. Boris Cipot

preberi več

Boljših varuhov nima neumnost, sporočam tovarišema Andreju Karoliju in Mihi Šaleharju. Pojdite se zvagat na trg!

5.07.2017

“Tovarišema” Andreju Karoliju in Mihi Šaleharju, ki na rožnatem VALU 202 vidno uživata v podjebavanju drugorazrednih državljanov sporočam, da Boljših varuhov nima neumnost, bi rekel Ivan Cankar! ... Obenem je pa sramotno, da moramo takšen program, kot je RTVSLO prisilno plačevati! Fantje iz hiše RTVSLO, pustite te plače, ki so nam državljanom prisilno izpuljene iz že tako praznih žepov in se pojdite zvagat na trg.  Garantirano bo norčevanja hitro konec.  Vili Kovačič, državljan K

preberi več

Zdravljica ni himna svobodnih!

9.03.2020

V začetku lanskega leta smo iskali Skrbnike Slovenske slave, da bi nam finančno omogočili štiri dolgoročnejše projekte. Enega izmed njih smo udejanjili poleti 2016 – gre za knjigi Dragana Šande Slovencem. Drugi projekt predstavlja grafološka forenzična preiskava dveh Prešernovih rokopisov Zdravice in Zdravljice. Prav posebej nas veseli, da lahko ob slovenskem kulturnem prazniku slovenski javnosti prvič predstavimo spis z naslovom Zdravljica ni enaka Prešernovi Zdravici. S pomočjo zbranih denarnih prispevkov smo pridobili grafološko študijo, ki je ob drugih virih podlaga pričujočemu spisu. Vsem Skrbnikom Slovenske slave se ob tem iskreno zahvaljujemo. Za današnjo objavo spisa imate velike zasluge tudi vi! Slovenskemu kulturnemu prazniku v čast objavljamo tudi 7. izredno oddajo Resničnostnega šova Resnična resničnost z naslovom Svobodni ljudje ne moremo priznavati cenzurirane himne! Oddajo si lahko ogledate spodaj.  Ne z besedo puhlo, ki v ustih mine, z deli kažimo ljubezen do domovine! Čestitamo vam ob slovenskem kulturnem prazniku!

preberi več

Zdravljica ni enaka Prešernovi Zdravici

9.03.2020

Slovenci smo eden izmed redkih narodov, ki imajo državni praznik posvečen kulturi. A tukaj se pozitivni pristop žal že konča. Slavimo namreč smrt in ne rojstvo našega nesporno največjega pesnika Franceta Prešerna. Žal pa se negativni pristop v zvezi s tem nadaljuje in to tja, kamor se nikakor ne bi smel, vse do državne himne Republike Slovenije. V Zakonu o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGZH), je v 5. členu določeno:»Himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna "Zdravljica", na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla.« Hervardi smo že leta 2005 na svojem spletnem mestu www.hervardi.com objavili prispevek z naslovom Zdravica ali Zdravljica?. V NUK-u smo pridobili izvirni Prešernov rokopis Zdravice, ki jo je pesnik napisal »ob novini 1844«. Izvirna pesem Zdravica je prava Prešernova umetnina in to ne samo v pesniškem smislu, marveč tudi v črkopisnem smislu. Napisana je v pisavi bohoričici, v baročnem umetniškem stilu, v katerega je Prešeren vložil vsa svoja čustva, zanos in pri tem dobesedno sofisticiral črke. Toda Zdravica je bila leta 1844 prepovedana. Takrat je imela devet kitic. Besedilo Prešernove izvirne Zdravice iz leta 1844, ki je bilo prepovedano: Zdravica ob novini leta 1844. Spet terte so rodile, Prijatli vince nam sladko, Ki nam oživlja žile, Serce razjasni in oko. Ki vtopiVse skerbi, Veselo upanje budi. Komu pervo zdravicoNapili bomo krog in krog? Slovencov porodnico, Deželo našo živi Bog. Brate vse, Kar nas jeSinov slovenske matere! V sovražnike z oblakovRodu naj na'šga treši grom! Prost, ko je bil očakovNaprej naj bo Slovencov dom! Naj zdrobeNjih rokeVerige vse, ki jim teže! Edinost, sreča, sprava, K njim naj nazaj se vernejo! Otrok kar ima SlavaVsi naj si v roke sežejo, De oblastSpet in čast, Ko ble ste, boste naša last! Bog živi vas Slovenke, Prelepe žlahtne rožice! Ni take je mladenke, Ko naše je kervi dekle; Ko do zdej, Za naprejSlovite drage vekomej! Ljubezni sladke sponeNaj vežejo vas na naš rod, V njim sklepajte zakoneDe nikdar več naprej od todHčer sinovZarod novNe bo pajdaš sovražnikov! Mladenči! Zdaj se pijeZdravica vaša, vi naš up! Ljubezni domačije, Noben naj vam ne osmerti strup! Ker po nasBode vasJo serčno varvat' klical čas. Žive naj vsi narodi, Ki dan dočakat hrepene, De koder sonce hodi, Ne bo pod njim sužne glave! Kupca taNjim veljaNaj Bog jim dobre sreče da! Visoko zdaj prijatli, Kozarce zase vzdignimo! Saj smo se vsi pobratli, Saj eno misel mislimo; Bog naj te, Bog naj me, Naj nas živi tovar'še vse! Amen. Slike rokopisa izvirne Prešernove Zdravice iz leta 1844:  Dve leti pozneje, je Prešeren znova poskusil objaviti svojo pesem v pesniški zbirki Poezije, pri čemer lahko že na prvi pogled opazimo več očitnih sprememb. Ne gre zgolj za to, da pesem več nima devetih kitic, temveč samo še sedem, pač pa tudi za to, da je napisana z drugo pisavo (Zdravica v bohoričici, Zdravljica v gajici), ima pa tudi spremenjen naslov – Zdravljica namesto Zdravica. Pesem je bila tudi tokrat cenzurirana, saj bi moral pesnik iz že oskubljene verzije izločiti še eno kitico, tako da bi jih bilo objavljenih samo šest. Besedilo rokopisa Zdravljice za Poezije, 1846, ki je bilo cenzurirano in ni izšlo: Zdravljica Spet terte so rodíle, Perjátli! vínce nam sladkó, Ki nam ožívlja žíle, Sercé razjásni in okó, Ki vtopíVse skerbí, V potertih persih úp budí. Komú nar pred veséloZdravljíco, brátje! čmo zapét'? Bóg nášo nam dežélo, Bóg žívi ves slovénski svét, Bráte vse, Kar nas je, Sinóv slovéče matere! Edínost, sréča, správaK nam naj nazáj se vernejo; Otrók, kar íma Sláva, Vsi naj si v róke séžejo! De oblástIn z njó část, Obílnost bódo náša lást. Bóg žívi vas Slovénke, Prelépe, žláhtne róžice! Ni táke je mladénke, Ki náše je kerví dekle; Naj sinóvZárod novIz vas bo stráh sovrážnikov! Mladenči, zdéj se píjeZdravljíca váša, vi naš up; Ljubézni domačíjeNoben naj vam ne vsmerti strúp; Ker po nasBode vasJo serčno bránit' klícal čas! Živé naj vsi naródi, Ki hrepené dočákat' dán, De, kóder sónce hódi, Prepír iz svéta bó pregnán, De rojákProst bo vsák, Ne vrág, le sósed bo meják! Na zádnje še, perjátli! Kozárce za-se vzdignimo! Ki smo za tó se zbrátli, Ki dôbro v sercu míslimo. Dókaj dníNaj živíBog, kar nas dôbrih je ljudí! Slike rokopisa cenzurirane Zdravljice iz leta 1846:  Šele leta 1848 je pesem naposled le izšla pod naslovom Zdravljica, v dveh verzijah, ki se med seboj nekoliko razlikujeta, obe pa imata osem kitic. Ena kitica je bila torej še vedno cenzurirana oziroma ni bila objavljena. Besedilo Zdravljice, objavljene v Kmetijskih in rokodelskih novicah, letnik 6, številka 17, dne 26. 04. 1848: Prijátli! odrodíleSo terte vínce nam sladkó, Ki nam ožívlja žíle, Sercé razjásni in okó, Ki vtopíVse skerbí, V potertih persih up budí! Komú nar pred veséloZdravljíco, brátje! čmo zapét'? Bóg nášo nam dežélo, Bóg žívi ves slovénski svét, Brate vse, Kar nas jeSinóv slovéče matere! V sovrážnike z oblákovRodú naj nášga tréši gróm; Prost, ko je bíl očákov, Napréj naj bó Slovéncov dóm; Naj zdrobéNjih rokéSi spóne, ki jim še težé! Edínost, sréča, správaK nam naj nazáj se vernejo; Otrók, kar íma Sláva, Vsi naj si v róke séžejo, De oblastIn z njó část, Ko préd, spet náša boste lást! Bog žívi vas Slovénke, Prelépe, žláhtne róžice; Ni táke je mladénke, Ko náše je kervi dekle; Naj sinóvZárod nóvIz vas bo stráh sovrážnikov! Mladénči, zdaj se píjeZdravljíca váša, ví naš up; Ljubézni domačíjeNoben naj vam ne vsmerti strúp; Kér zdaj vas, Kakor nas, Jo serčno bránit' klíče čas! Živé naj vsi naródi, Ki hrepené dočákat dan, Ki, kóder sónce hódi, Prepír iz svéta bó pregnán, Ki rojákProst bo vsák, Ne vrág, le sósed bó meják! Nazádnje še prijátli, Kozárce za-se vzdignimo, Ki smo zató se zbrát'li, Ki dôbro v sercu míslimo; Dókaj dníNaj živíVsak, kar nas dôbrih je ljudí! — Besedilo Zdravljice, objavljene v Krajnski čbelici, št. 5, leta 1848, na straneh 25-27: Prijatli! odrodíleSo terte vince nam sladkó, Ki nam oživlja žíle, Sercé razjasni in okó, Ki vtopíVse skerbí, V potertih persih up budí! Komú nar pred veséloZdravljico, bratje! čmo zapét'? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovénski svét, Brate vse, Kar nas jeSinóv slovéče matere! V sovražnike 'z oblákovRodú naj naš'ga treši gróm, Prost, ko je bil očakov, Naprej naj bo Slovencov dóm; Naj zdrobéNjih rokéSi spóne, ki jih še težé! Edinost, sréča, správaK nam naj nazaj se vernejo, Otrók, kar ima Sláva, Vsi naj si v róke séžejo, De oblastIn z njo část, Ko préd, spet naša boste last! Bog žívi vas slovénske, Prelépe, žláhtne róžice; Ni take je mladenke, Ko naše je kerví dekle; Naj sinóvZarod nóvIz vas bo strah sovražnikov! Mladenči, zdaj se píjeZdravljica váša, ví naš up; Ljubézni domačíjeNoben naj vam ne vsmerti strup; Kér zdaj vas, Kakor nas, Jo serčno bránit' kliče čas! Živé naj vsi naródi, Ki hrepené dočákat' dan, Ki, kóder sónce hódi, Prepir iz svéta bo pregnán, Ki rojákProst, bo vsák, Ne vrág, le sósed bo meják! Nazádnje še, prijátli, Kozárce za-se vzdignimo, Ki smo zató se zbrát'li, Ki dôbro v sercu míslimo; Dokaj dníNaj živíVsak, kar nas dobrih je ljudí! — Ker je bil že rokopis Zdravljice iz leta 1846 precej drugačen od rokopisa Zdravice iz leta 1844, za katerega je bilo nesporno jasno, da gre za Prešernovo pisanje, smo se Hervardi leta 2016 odločili, da bomo naročili grafološko forenzično preiskavo in primerjavo obeh rokopisov. Mislili smo namreč, da rokopis Zdravljice iz leta 1846 sploh ni Prešernov. Pri preiskavi ter izdelavi mnenja in izvida so sodelovali trije grafološki forenziki iz Slovenije in tujine. Rezultati so nas najprej presenetili. Primerjava obeh rokopisov, Zdravice (Sdravice, shranjene v NUK pod signaturo MS 471) iz leta 1844 in Zdravljice iz leta 1846, je pokazala, da »je verjetno, da je sporni in primerjalni rokopis napisala ista oseba«. Oba rokopisa sta torej verjetno res Prešernovo delo. Seveda pa se takoj postavlja vprašanje, zakaj je prišlo do spremembe naslova pesmi iz povsem slovenske Zdravice v sporno Zdravljico, katere koren predstavlja beseda zdravlje, ta pa očitno ni slovenska. Grafološka preiskava seveda na to vprašanje ni mogla direktno odgovoriti, je pa nedvomno ponudila nekaj zanimivih dejstev. Medtem ko je Prešeren rokopisu svoje cenzurirane Zdravice, ki nikdar ni izšla, posvetil ogromno časa, in se je kot že rečeno posebej potrudil za umetniški vtis, je v primeru rokopisa Zdravljice povsem nasprotno. Iz rokopisa Zdravljice je možno razbrati, da je pesnikova pisava povsem prazna, brez pentelj tako značilnih za Zdravico. Bilo mu je popolnoma vseeno kako izgleda. Zdravljico je pač napisal in sicer v zadostitev tujega interesa! Iz pisave je moč razbrati pesnikovo obupanost, pesimizem, jezo in celo srd. Zdravljica je napisana s tresočo roko, kar grafologija interpretira kot konflikt med podzavestjo in zavestjo. Prešeren je pisal nekaj, česar enostavno ni maral! Očitno gre za dve povsem ločeni pesmi. Izvirna neobjavljena Zdravica z devetimi kiticami, je kot smo že zapisali vrhunsko pesniško in umetniško delo, v katerega je pesnik vložil ogromno truda, svoja čustva in zanos. Zdravljica pa je popolno nasprotje Zdravice! Zdravljica je popravljana po navodilih in v tej pesmi Prešerna ni, niti kot pesnika, niti kot umetnika, celo kot človeka ne. S spremembo pisave rokopisa je dal naš največji pesnik bralcem vedeti, da je nekaj narobe – to ni moje delo, avtor tega nisem jaz! Če je bila pesem popravljana in spremenjena po navodilih, je logično, da enako velja tudi za njen naslov. Nazadnje se je izkazalo, da smo torej vendarle imeli prav, čeprav smo sprva mislili, da je Zdravljica ponarejena in je Prešeren sploh ni napisal. Analiza je pokazala, da je skoraj tako, oziroma še huje! Kaj vse zgoraj zapisano pomeni za slovenski narod in predvsem za himno Republike Slovenije?! Nesporno je, da bi že leta 1844 izšla pesem Zdravica z devetimi kiticami, če ne bi bilo avstrijske cenzure. V tem primeru Zdravljica nikdar sploh ne bi nastala. Prav tako je nesporno, da je leta 1848 izšla spremenjena in še zmeraj cenzurirana Zdravljica, s spremenjenim naslovom, ki sploh ni slovenski. Danes imamo torej Slovenci za svojo državno himno pesem, ki je cenzurirana in sploh ne predstavlja avtorja – našega največjega pesnika – Franceta Prešerna. Poglejmo sedaj še primerjavo sedme kitice obeh pesmi, kajti Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGZH) določa, da je slovenska himna prav sedma kitica. Sedma kitica izvirne Prešernove Zdravice (1844) Mladénči! Zdaj se píje Zdravíca vaša, vi naš úp! Ljubézni domačíje, Nobén naj vam ne osmerti strup! Ker po nas Bode vasJo serčno varvat' klícal čas. sedma kitica cenzurirane Zdravljice (1848) Živé naj vsi naródi, Ki hrepené dočákat dan, Ki, kóder sónce hódi, Prepír iz svéta bó pregnán, Ki rojákProst bo vsák, Ne vrág, le sósed bó meják! Primerjava besedil sedme kitice obeh pesmi je seveda že sama po sebi zanimiva. V sedmi kitici Zdravice Prešeren poziva slovenske mladeniče, naj ljubijo svojo domovino in naj jo srčno branijo, sedma kitica Zdravljice pa nagovarja vse narode, naj se ne prepirajo med seboj in naj bodo drug drugemu mejak, ne vrag. Posebej zanimivo je tudi dejstvo, da je v njej trikrat zapisana beseda »ki«, katera je danes v enem primeru nadomeščena z besedo »ko«, v drugem pa z besedo »da«. Kdo je avtor te spremembe, ni znano, v nobenem primeru pa to ni France Prešeren! To tudi pomeni, da je cenzurirana Zdravljica objavljena leta 1848, pozneje bila spet spremenjena, in to nikakor ne more biti Prešernovo delo. Posledično je Zdravljica, ki jo imamo danes Slovenci za svojo himno, ne zgolj cenzurirana, temveč tudi prenarejana, ali pravilneje z vidika avtorskega dela ponarejena. Nikakor torej ne gre za Prešernovo stvaritev! Naredimo povzetek znanih dejstev. Imamo torej štiri verzije pesmi. Prva, izvirna Prešernova stvaritev iz leta 1844 nosi naslov Zdravica in ima devet kitic. Objavljena je bila šele leta 1895 v Ljubljanskem zvonu, letnik 15, številka 10, na straneh 642 in 643. Avtor je Krmavnar, R, naslov prispevka pa je Nekaj Prešernove ostaline. To je do danes edina znana objava izvirne, celotne in necenzurirane Prešernove Zdravice. Druga verzija pesmi iz leta 1846 nosi že spremenjeni naslov Zdravljica in ima samo sedem kitic. Prešeren je že sam umaknil dve kitici, za kateri je vedel, da ju bodo cenzurirali. Ko je dunajski cenzor za slovenščino Franc Miklošič cenzuriral še eno kitico, je Prešeren pesem umaknil iz Poezij in tako tudi ta verzija ni bila objavljena. Leta 1848 sta bili v Kmetijskih in rokodelskih novicah ter v Krajnski čbelici vendarle objavljeni dve verziji Zdravljice, ki se med seboj razlikujeta v eni besedi (slovenske in Slovenke), obe pa imata osem kitic. Zdravljica, ki se jo danes učijo naši otroci v šolah ni enaka nobeni izmed teh štirih verzij. To pomeni, da je bila pozneje še spremenjena in posledično v nobenem primeru ne gre za Prešernovo delo, saj je pesnik med tem že umrl. Kdo je avtor te spremembe, ne vemo. Vsekakor pa je nesprejemljivo, da to peto verzijo pesmi pripisujemo Prešernu in tudi to, da je besedilo državne himne Republike Slovenije prav iz te pete verzije neznanega avtorja. Leta 2016, so otroci nekaterih osnovnih šol v Sloveniji dobili ilustrirano knjigo z naslovom Zdravljica, ilustratorja Damijana Stepančiča, ki je izšla leta 2014 pri založbi Mladinska knjiga. V tej knjigi se sedma kitica Zdravljice (besedilo državne himne RS) glasi: Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, Ko rojakProst, bo vsak, Ne vrag, le sosed bo meják! Poglejmo še vsebinsko primerjavo 8. kitice Zdravice in 7. kitice Zdravljice. Osma kitica izvirne Prešernove Zdravice (1844) Živé naj vsi naród, Ki dan dočákat hrepené,De kóder sónce hódiNe bó pod njim súžne glavé! Kupca tá Njim veljá Naj Bóg jim dôbre sréče dá!sedma kitica cenzurirane Zdravljice (1848): Živé naj vsi naródi, Ki hrepené dočákat dan, Ki, kóder sónce hódi, Prepír iz svéta bó pregnán, Ki rojákProst bo vsák, Ne vrág, le sósed bó meják! Prešeren v svoji izvirni Zdravici nagovarja vse narode k svobodi in jih poziva naj ne bodo sužnji, nato pa nazdravi in obenem poziva Boga naj pripomore k temu! Dobesedno nevzdržno, nedopustno in celo žaljivo je, da imamo danes Slovenci za državno himno 7. kitico cenzurirane in spremenjene Zdravljice, ki ni Prešernovo delo. Pravzaprav sploh ni jasno natančno besedilo državne himne Republike Slovenije, ker ga zakon ne navaja, znane verzije pa so med seboj različne. Svobodni ljudje enostavno ne moremo in ne smemo pristati na to, da imamo za svojo državno himno cenzurirano pesem, med tem ko izvirne Prešernove Zdravice skoraj nihče ne pozna. V slovenskih šolah žal učence in dijake učijo o Zdravljici namesto o Zdravici, številni učitelji in učiteljice slovenščine pa sploh ne morejo verjeti, da je Prešeren dejansko napisal Zdravico, ne Zdravljice, ki je brez cenzure sploh nikoli ne bi bilo. Vse to žal kaže kakšno kulturo imamo dandanes in ob slovenskem kulturnem dnevu je na to treba vsaj opozoriti. Za konec poglejmo še danes cenzurirano 6. kitico izvirne Prešernove Zdravice, ki je resnično aktualna tudi danes, saj dobesedno nagovarja številne odpadnike slovenskega naroda ali pravilneje rečeno izdajalke, saj je ta kitica pravzaprav namenjena Slovenkam: Ljubezni sladke sponeNaj vežejo vas na naš rod, V njim sklepajte zakoneDe nikdar več naprej od todHčer sinovZarod novNe bo pajdaš sovražnikov! Spis posvečam svojemu bratu Sebastijanu. V Mariboru, 08. 02. 2017 Andrej Šiško Svetujemo vam, da preberete tudi prvi spis na to temo, ki je bil objavljen leta 2005 pod naslovom Zdravica ali Zdravljica?.

preberi več

Stockholm: razkosana trupla in smeh migrantov - v sliki

6.03.2020

vir: twitter https://twitter.com/hashtag/Stockholm?src=hash

preberi več

VARUHINJA ZA TUJCE - Zakaj jo plačujemo?

5.03.2020

Zakon za tujce očitno še vedno ne bo sprejet, saj se je varuhinja »človekovih pravic« Vlasta Nussdorfer odločila, da bo proti njemu sprožila ustavno presojo. K sprožitvi ustavne presoje za novelo zakona o tujcih so varuhinjo pozivali v nevladnih organizacijah, pred dobrim mesecem pa je prejela tudi poziv kar 1.300 podpisnikov peticije. Gre za vsem dobro ali manj dobro znane nevladne organizacije, torej Amnesty International, Rdeči križ, Karitas, … na čelu pa Mirovni »inštitut« in »inštitut« Danes je nov dan. Sploh slednji je znan po svoji zavidljivi znanstveno-raziskovalni dejavnosti, v času referenduma 2015 se je recimo posebno odlikoval z montiranjem slik Norme Korošec. Poleg nevladnih organizacij, bi rad migrantom kar se da olajšal prihod v Slovenijo tudi generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland, ki je v pismu premiera Mira Cerarja opozoril, da novela sproža vrsto vprašanj v zvezi z evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Enako velja za komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Nilsa Muižnieksa, ki je slovenske politike pozval, naj novelo zakona o tujcih zavrnejo, saj je neskladna "z obveznostmi, ki jih ima Slovenija po mednarodnem pravu". Kljub temu, da celo po javnomnenjski raziskavi liberalnega in »multikulturnega« Dela kar 86% Slovencev zakon podpira, le 22% pa jih je mnenja, da bi lahko ogrožal »človekove pravice«, se je varuhinja odločila, da raje podpre zahtevo nevladnih organizacij in evropskih birokratov. Evropska obmejna agencija Frontex je decembra lani »kvazi-dobrodelne« nevladne organizacije pri uvozu migrantov direktno obtožila sodelovanja s tihotapci z ljudmi. Nevladne organizacije se upirajo sodelovanju z varnostnimi agencijami, ter ne želijo podati svojih informacij o tihotapcih. Mnoge s svojimi čolni migrante pobirajo in uvažajo v Evropo že kar na libijski obali, kar na migrante deluje kot magnet, povzroča še več migracij in nepotrebnih žrtev. Za take operacije nevladne organizacije porabljajo ogromne količine državnega in privatnega denarja. Preiskava, sprožena s strani Italijanskih oblasti je ugotovila, da nevladne organizacije, med katerimi so mnoge financirane s strani Georgea Sorosa aktivno najemajo privatne ladje, da lahko z njimi uvažajo tisoče migrantov v Evropo. Nekatere izmed njih naj bi bile povezane celo z ISIS-ovim omrežjem tihotapljenja ljudi, kar bi proti njim lahko odprlo kazenski pregon. Varuhinji, nevladnim organizacijam ter evropskih birokratom je sporen sledeči del zakona, ki ga lahko DZ sproži ob morebitnih zaostrenih migracijskih razmerah in je sicer popolnoma logičen. 10.b člen predvideva, da ob aktivaciji ukrepa policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogojev za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v državo, tujca, ki je nezakonito vstopil v državo in je na območju izvajanja ukrepov nezakonito, pa bo privedla do državne meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil. Upamo lahko, da bo ustavno sodišče odreagiralo v korist Slovenije in zakon dopustilo. Nenazadnje 3. člen ustave pravi "Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe" ter "V Sloveniji ima oblast ljudstvo". Urad »varuha človekovih pravic« pa je znova dokazal, da je le eden od mnogih požiralcev slovenskega davkoplačevalskega denarja, ki rad poskrbi za vse ostale interese, le za interese lastnih ljudi (ki ga plačujejo) ne. Besedilo:  Narodna Straža Viri: http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-zakon-o-tujcih-s-kar-dvotretjinsko-podporo.html https://www.ft.com/content/3e6b6450-c1f7-11e6-9bca-2b93a6856354 http://www.zerohedge.com/news/2017-04-06/soros-linked-undesirable-ngos-fund-isis-linked-refugee-boats-eu https://www.rtvslo.si/slovenija/varuhinja-clovekovih-pravic-posilja-zakon-o-tujcih-na-ustavno-sodisce/420186

preberi več

Turizem

Slovenija tudi v letošnjem poletju gosti vrsto vplivnežev z Instagrama in drugih družbenih omrežij

4.07.2018

Slovenska turustična organizacija je tudi letos povabila in privabila v naše kraje vplivneže na Instagramu in drugih socialnih omrežjih. Slovenija tudi to poletje gosti vplivne instagramerje, ki odkrivajo našo deželo kot destinacijo za 5-zvezdična doživetja skozi skrite kotičke, aktivni oddih, kulinariko ter trajnostni in kulturni turizem. Slovenijo je tako obiskalo več nišnih blogerjev, pred kratkim tudi štirje t.i. mikroinfluencerji, ki so našo deželo odkrivali v luči dvoletne osrednje tematike slovenskega turizma: kulturnega turizma. Med ključnimi usmeritvami Slovenske turistične organizacije (STO) v zadnjih letih je strateška usmeritev v vsebinski digitalni marketing. Gre za skrbno načrtovane komunikacijske aktivnosti na področju vsebinskega digitalnega marketinga, usklajen in nadgrajen pristop k upravljanju družbenih omrežij, podprt tudi z digitalnim oglaševanjem, ki rezultira v odličnih rezultatih. Družbena omrežja imajo vedno večjo vlogo tudi pri promociji slovenskega turizma in navdušujejo uporabnike za obisk Slovenije. STO zadnjih letih na vseh družbenih omrežjih Feel Slovenia beleži izjemno rast števila sledilcev in aktivnosti uporabnikov, še posebej pa na profilu Instagram Feel Slovenia , ki danes beleži več kot 127.000 sledilcev. Prav to so razlogi, zakaj se je STO odločila, da bo tudi to poletje na odkrivanje lepot naše dežele povabila vplivne instagramerje iz ključnih in drugih izbranih trgov slovenskega turizma.Pretekli teden so Slovenijo obiskali štirje izbrani influencerji oz. t.i. microinfluencerji, ki jih odlikuje zanimanje za odkrivanje novih in privlačnih destinacij še posebej na področju kulture ter intenzivna interakcija s sledilci. V skladu z izbrano dvoletno tematiko kulturnega turizma so našo deželo tako v štirih dneh fotografirali in odkrivali Simone Mondino iz Italije, Loic Lagarde iz Francije, Anna Illes iz Madžarske in Eliška Hudcova iz Češke. Lepote Kamnika, slovenske Istre, Krasa, Ljubljane, Celja in Maribora jim je v luči kulturnega turizma, še posebej pa arhitekture, prireditev, mestnih jeder ter kulinarike,  predstavil priznan slovenski fotograf Luka Esenko. Kot izpostavlja Luka Esenko, je štiri instagramerje še posebej povezalo skupno zanimanje za kulturni turizem naše dežele, navdušili pa so jih Eco Resort pod Veliko planino, Hrastovlje, Soline in Piran, Lipica, Ljubljana z Odprto kuhno, Celje s starim gradom, Špičnik ter Maribor s Festivalom Lent. Dogajanje na izbranih kulturnih lokacijah so kot fotografije in videe sproti objavljali preko t.i. Stories na svojih kanalih, z uporabo ključnikov #ifeelsLOVEnia in #itsculturetime. V mesecu juniju pa se je v Sloveniji mudil tudi izjemen influencer Michael Block, s skoraj 300.000 sledilci na Instagramu, ki je med poletom z balonom na pobudo STO naredil spektakularno fotografijo Bleda.   Vse večje je zanimanje za odkrivanje naše dežele s strani nišnih blogerjev, kot sta kanadska blogerja profila Drink Tea & Travel. Blogerja  Oksana in John namreč odkrivata destinacije, ki posebno pozornost posvečajo prav področju trajnostnega turizma, njun blog pa je prejel nagrado Gold Medal Winner – Best Independent Travel Blog. Blogerja, ki sta v Sloveniji preživela kar 8 dni, sta bila nad našo deželo kot trajnosti zavezano destinacijo navdušena, še posebej pa nad prejemniki znaka Green Accommodation, kjer sta bivala (Posestvo Trnulja, eco butique hotel A.M.S. Beagle, Kamp Koren, Hotel St. Daniel Štanjel, Hiške slovenske Istre). Pravkar se na povabilo STO v Sloveniji mudi tudi Alex Strohl. Francoski fotograf na svojih potovanjih najde navdih za fotografije, ki so bile objavljene v prestižnih medijih kot so npr.Forbes, Vanity Fair ali Gentleman`s Journal. Trenutno živi v Montani, vendar dobršen del svojega življenja prepotuje. Je eden izmed najvplivnejših globalnih instagramerjev z več kot 1,3 milijona sledilcev. V Sloveniji želi fotografirati arhitekturne bivake in druge naravne znamenitosti v visokogorju Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp. »Instagram je najhitereje rastoče družbeno omrežje, ima že več kot 700 milijonov mesečno aktivnih uporabnikov ter velja za eno od najučinkovitejših družbenih platform za komuniciranje v turizmu. Zato na Slovenski turistični organizaciji predstavitvi Slovenije kot trajnostni zavezane, privlačne in butične destinacije skozi doživetja izbranih instagramerjev, ki jih le-ti delijo s sledilci, posvečamo veliko pozornost,« izpostavlja mag. Maja Pak, direktorica STO in dodaja: »Digitalni vplivneži, ki jih v Sloveniji gostimo to poletje, so skrbno izbrani nišni vplivneži oz. mikroinfluencerji, predvsem s področja trajnostnega turizma, kulinarike ter kulturnega turizma, kar je v skladu s pozicioniranjem naše dežele kot globalne zelene butične destinacije za zahtevnega obiskovalca, ki išče 5-zvezdična doživetja.«   STO prebivalce Slovenije in njegove obiskovalce vabi s spodbujanjem uporabe hashtaga #ifeelsLOVEnia k objavi kakovostnih fotografij in video-posnetkov ter tako k deljenju pristnih in pozitivnih izkušenj Slovenije. vir: STO

preberi več

Turistični prevoz imenovan HOP ON na Krasu začne delovati 1.7.2018

30.06.2018

Destinacija Zeleni kras je razvila novo možnost odkrivanja znamenitosti in avtentičnih doživetij z lokalnim vodnikom. S 1. julijem 2018 bo v Postojni, Pivki in Ilirski Bistrici popotnikom na voljo nova turistična storitev, ki združuje prevoz, vstopnine in lokalno vodenje. Nova turistična storitev bo potekala od julija do septembra, ob petkih, sobotah in nedeljah. S HOP ON Zeleni kras karto bo turistom na voljo udoben prevoz s turističnim kombijem med 9 postajami, z neomejenim številom vstopov in izstopov.  Operacijo HOP ON Zeleni kras sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. HOP ON Zeleni kras je nov turistični produkt destinacije, namenjen odkrivanju znamenitosti in avtentična doživetja z lokalnim vodnikom. Združuje vse kar raziskovalci novih krajev potrebujejo: Udoben prevoz s turističnim busom med 9 postajami z neomejenim številom vstopov in izstopov vstopnine za Park vojaške zgodovine Pivka, Muzej krasa, grad Prem in Ekomuzej Pivških presihajočih jezer postanki pred Postojnsko jamo, Predjamskim gradom in drugimi znamenitostni Zelenega krasa. Turistično vodenje med vožnjo / po itinerarijuIZBERITE SVOJ TEMPO. Izstopite na izbrani postaji, uživajte,  bus bo na vaši postaji spet čez 2 uri in pol. Ravno prav za ogled znamenitosti, pohajkovanje, ali kolesarjenje.

preberi več

Žar in zelenjava na priljubljenem žaru za poletne dni ter druženje

30.06.2018

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so pripravili nekaj nasvetov za pripravo priljubljenega žara. Topel in sončen dan kar vabi, da si ob dobri družbi na svežem zraku tudi kaj skuhamo. Piknik in pečenje na žaru je kar klasika, vendar je še vedno tako priljubljena, da imajo nekateri "žar kuhinjo" kar na dvorišču, tudi na balkonu. Danes je žar sinonim za piknik, a vedno ni bilo tako. Še pred nekaj deset leti smo na piknik nosili sendviče, ocvrto meso, suhomesnate izdelke, trdo kuhana jajca, različne solate (krompirjeva in fižolova skoraj nista smeli manjkati), pa sadje … večinoma izdelke, ki so zdržali brez hlajenja nekaj ur, saj takrat nismo imeli učinkovitih hladilnih torb. Piknik z žarom pa je nekaj drugega, kajti priprava oglja in tudi samo pečenje zahtevata kar precej časa in, seveda, nekdo mora kuhati. Pripravili smo nekaj splošnih napotkov, kaj, kako in koliko živil pripraviti za piknik z žarom. Žar: način kuhanja in kuhinjski pripomoček Priprava jedi na žaru na oglje, plin, elektriko, ali pa v pečici z žarom, vse to so načini kuhanja s suho vročino. Učinek žara lahko dosežete tudi na kuhalni plošči, če imate posebno posodo, ki jo Angleži imenujejo "grill", Američani "barbeque", Japonci pa imajo kar na mizi poseben majhen, t. i. japonski žar, kjer si vsak sam speče svoj na zelo tanko narezan kos mesa, ribe ali zelenjave. Značilnost žara je visoka temperatura, ki lahko doseže tudi več kot 300 °C stopinj Celzija, plameni, ki se vijejo iz oglja, pa lahko dosežejo celo 500 °C. Ob tako visoki temperaturi se lahko živila kaj hitro zažgejo, postanejo neužitna in celo nevarna za zdravje. Značilna živila za pripravo na žaru Kosi mesa Načeloma lahko za pečenje na žaru uporabite vsak kos mesa, odvisno pa je seveda od vaše naprave. Če je to žar na plin in ima kuhalno ploščo, je možnosti priprave različnih živil seveda več, kot če pečete na rešetki nad ogljem. Lahko pa si tudi pri žaru, ki ima samo rešetko, pomagate tako, da sami izdelate "posodo z luknjami". Kupite aluminijasto posodo za enkratno uporabo in jo večkrat preluknjate. Kuharji za pripravo mesa na žaru večinoma priporočajo meso, ki ima nekaj več maščobe. To so na primer  trebuševina, zrezki zunanjega stegna, telečja ali svinjska zarebrnica ali rebra, svinjska vratovina, idr. Pusti kosi mesa (file, stegno) so manj primerni, ker se rado zgodi, da postanejo preveč pusti. Danes so priljubljeni že pripravljeni izdelki za peko na žaru, kot so čevapčiči, začinjeni kosi mesa in ražnjiči, saj z njimi razen pečenja ne boste imeli dela. So pa radi preslani, pa tudi dražji so kot surovi kosi mesa. Če boste sami pripravili meso za žar, ga pred pečenjem ne solite, saj se bo iz njega med pečenjem izcedilo manj soka, bolj enakomerno se bo spekel in še sočnejši bo. Sol dodajte kasneje, najbolje v obliki kakšne dobre omake. Ribe Izbirajte tiste vrste rib, ki imajo bolj čvrsto meso, kot so zrezki lososa in tuna, večje postrvi, brancin ... Ribe boste najlažje spekli v posebni mreži za pečenje rib na žaru, za škampe ali kozice lahko uporabite "posodo z luknjami".    Zelenjava Od zelenjave je za pečenje na žaru primerna naslednja.: polovica paradižnika, razrezan korenček, bučke, jajčevci, paprika, čebula, koleraba in buče. Narezano zelenjavo lahko zavijete v aluminijasto folijo ali popečete v "posodi z luknjami".  Svežo zelenjavo lahko postrežete kot solato (paradižnikova, iz stročjega fižola, ameriška solata), pa narezan korenček (lahko ga že doma blanširate, da bo mehkejši), papriko, mlade bučke, kumare...  Koliko živil potrebujemo, da ne bomo metali proč?Za eno osebo potrebujemo: okrog 120 gramov mesa brez kosti ali 180 gramov mesa s kostjo (velja za vse vrste mesa skupaj). Če žar popestrimo s sirom in gobami, jih kupimo po okrog 30 gramov in za toliko zmanjšamo količino mesa; okoli 300 gramov zelenjave; ne več kot 120 gramov kruha na osebo.  Za popestritev in osvežitev lahko pripravimo kakšno solato: krompirjevo, solato s kuskusom ali prosom (kuhanemu kuskusu ali prosu dodamo veliko sesekljanega peteršilja, drobnjaka in paprike ter zabelimo z oljem in limono). Solate pripravimo dan prej in jih dobro ohladimo. Za sladico lahko spečemo lahek biskvit ali postrežemo s sadjem.  Kaj še potrebujete? grebljico za oglje, - lopatico,vilice in prijemalko na dolgih ročkah za peko živil na rešetki,zaščitne rokavice,vodo za gašenje v primeru požara,vodo za umivanje rok (lahko si pomagate z vlažilnimi robčki in ostanki limon),vejice začimb (rožmarin) za nanašanje omake na meso med pečenjem,sončno kremo in klobuk. Naš nasvetPiknik v naravi naj bo predvsem čas za druženje in veselje, zato pripravite enostaven jedilnik: ena vrsta mesa, zelenjava rdeče/oranžne in bele barve z žara, krompirjeva solata in sadje ter dovolj vode za gašenje žeje; tudi kakšna druga pijača je dobrodošla, vendar ne preveč, pa ne glede na to, ali gre za sladke ali alkoholne pijače. Kadar pripravljate piknik doma na vrtu, pa je seveda izbor hrane pestrejši, saj kuhinja in hladilnik nista daleč. Žar: DA, zdravju škodljive snovi: NE Vsako kuhanje živil pri visoki temperaturi, več kot 120 °C, še posebej pa mesa, povzroči nastanek zdravju škodljivih spojin, ki so prepoznane kot rakotvorne. Z uživanjem hrane, pečene na visoki temperaturi, se poveča možnost za nastanek raka. Največ teh spojin nastane med pečenjem živil na žaru in pri cvrenju, saj je temperatura pri teh načinih priprave po navadi visoka - med kuhanjem v vodi skoraj ne nastajajo. Pri (nepravilnem) pečenju na žaru se tvorita dve rakotvorni snovi. Prva je t. i. HCA (heterociklični amini), ki se tvori na zažganih delih mesa, druga pa je t. i. PAH (policiklični aromatični ogljikovodiki), ki je v dimu, ki nastane, ko med pečenjem maščoba iz mesa kaplja na oglje.   Nastanek večjih količin teh spojin boste preprečili, če boste pravilno pripravili oglje za žar. Preden se lotite pečenja, preverite, ali oglje morda še gori s plamenom ali pa samo še žari, kar je pravilno. Rešetko nastavite dovolj visoko, da bo temperatura pečenja nižja od 200 °C. In kako ugotovite, če je temperatura rešetke primerna, da lahko nanjo položite meso? S preprostim preizkusom: držite roko nekaj centimetrov nad rešetko in počasi izgovorite npr. Škofja Loka. Če vam roke med tem zaradi vročine ne bo treba umakniti, bo temperatura kar pravšnja.  Če se je meso kljub temu med peko delno zažgalo, odstranite počrnele dele z mesa ali drugih živil in jih zavrzite. Ne moremo popolnoma preprečiti nastanka spojin HCA in PAH, lahko pa omilimo njihove učinke z dodajanjem česna, rožmarina, paprike ter sončničnega olja, hkrati pa naj bi zaužili še svežo zelenjavo in sadje. Pomaga tudi dodatek limoninega ali limetinega soka tik pred serviranjem.  Na žar ne sodijo mesni izdelki, ki imajo dodano nitritno sol (šunke, klobase, hrenovke …). Iz nitritov in nitratov (to so konzervansi) med pečenjem nastanejo rakotvorni nitrozamini. Večina okužb s hrano in vodo se zgodi poleti, zato pazite na higieno (za umivanje rok lahko uporabite tudi ostanke limon) in vzdržujte hladno verigo. Hladilno torbo ohladite en dan prej tako, da vanjo položite zamrznjene plastenke vode. Tudi sokove lahko zamrznete in ob tajanju bodo sproti hladili tudi vsebino hladilne torbe. Postrežena živila smejo biti na mizi največ dve uri, da so še varna za uživanje; seveda, če ni zunaj izjemno vroče. Članek je bil izvirno objavljen na strani Zveze potrošnikov Slovenije Želimo vam dober tek ob različnih jedeh iz žara. Bodote kar najbolj izvorni in pogumni pri novih idejah za žar.

preberi več

Nekaj napotkov pred poletno sezono pohodništva in gorskega plezanja

30.06.2018

Gorska reševalna zveza Slovenije vse pohodnike in planince pred poletno pohodniško sezono opozarja na kaj morajo biti pozorni pohodniki in planinci. (https://www.grzs.si/) Pred vrati je glavna planinska sezona. Planinske koče se odpirajo in število obiskovalcev gora se povečuje.   Glede na veliko količino snega, ki je zapadel letošnjo zimo, so posamezni odseki planinskih poti, predvsem tistih na severnih dostopih in ki prečijo grape, še vedno pod snegom. Zaman je pričakovati, da bodo imeli planinci, ki šele sedaj začenjajo s hojo v gore, s seboj opremo, ki preprečuje zdrs (cepin in dereze), zato le nekaj napotkov: – pri načrtovanju ture se pozanimajmo o razmerah na poti pri oskrbnikih planinskih koč, spletnih forumih, npr. hribi.net, planinskih skupinah na FB,– izbirajmo poti, ki vodijo na vrhove po južnih straneh. In še nekaj dejstev: – na snegu nam lahko zelo hitro zdrsne,– z vsakim metrom se hitrost drsenja povečuje,– ne zaupajmo pretirano stopinjam, ki so jih v sneg naredili predhodniki. Velikokrat je pod stopinjami trd sneg ali led,– s pohodnimi palicami nikakor ne bomo mogli ustaviti drsenja,– zapadno kamenje nam na snegu daje varljivo oporo,– preden začnemo prečiti snežišče, poglejmo, kje bi se ustavili, če bi nam zdrsnilo,– če snežišče nima že po nekaj metrih varnega izteka, sprejmimo edino pravilno odločitev – zaključimo vzpon in se vrnimo v dolino,– če pa tega nasveta ne upoštevamo in se nam nekje na sredini snežišča ob pogledu v globino začnejo tresti hlače, ne iščimo sami izhoda in pokličimo raje številko 112. A zavedajmo se, da gorski reševalci ne bodo uspeli priti do nas že v naslednjem trenutku.   Jani Bele, Komisija za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije Uživajte v naravi in v gorah - vendar ne pozabite na vašo varnost in varnost drugih.  

preberi več

Poletni delovni kampi za mlade po svetu

29.06.2018

Slovenski zavod Voluntariat vabi mlade in mlade po srcu, da se čez poletje vključijo v mednarodne poletne kampe po svetu. V kolikor bi v letošnjem poletju ali jeseni rada teden, dva ali tri preživela delovno in v dobri, mednarodni družbi vam lahko Zavod Voluntariat pomaga in svetuje. Ponudba mednarodnih prostovoljskih taborov je dosegla vrhunec in na stotine prostih mest še čaka, da jih zasedete motivirani prostovoljci, ki si želite novih znanj in medkulturnih izkušenj. Spodnja starostna meja je 18 oziroma 21 let, medtem ko zgornje starostne meje ni, pomemben ni niti status. Vabijo mlade in starejše, študente, brezposelne, družine in zaposlene! Kaj je sploh mednarodni prostovoljski tabor? Gre za kratkoročno delo na neprofitnih projektih, ki jih izvajajo lokalne neprofitne organizacije. Projekti so sicer lahko dolgoročnejši, vendar vsak prostovoljec v okviru tabora lahko sodeluje le krajše obdobje – od enega do treh tednov. Tabori so večinoma organizirani tako, da skupina prostovoljcev dela od šest do osem ur na dan, preostali čas pa se vrstijo druženja, izleti, ekskurzije ter ostale prostočasne aktivnosti. Večinoma sprejemajo posameznike, obstaja pa tudi nekaj taborov, ki so prilagojeni družinam. Skratka, na taboru delaš nekaj dobrega za lokalno skupnost, spoznavaš druge prostovoljce in se družiš z lokalnim prebivalstvom. Za tvojo nastanitev in prehrano poskrbi organizacija gostiteljica, stroške potovanja, vize in cepljenj pa krije vsak sam.  Za kakšno delo gre? Umetnost, ekologija, antirasizem, LGBT, fotografija, ekološko kmetovanje, arhitektura, okoljevarstvo, človekove pravice, medkulturnost… To je le nekaj iz bogatega nabora tematskih področij mednarodnih delovnih taborov. Pogosto organizacije potrebujejo pomoč pri komunikaciji, druge bolj potrebujejo fizično moč, veliko pa je tudi možnosti za delo z otroki, begunci, ostarelimi in LGBT skupnostjo. V katere države lahko grem? Odpotujete lahko praktično kamorkoli – od Islandije, Hrvaške do Mongolije, Palestine in Kambodže, če vam le ustreza termin tabora! Bogato ponudbo taborov lahko pregledate v iskalniku SCI (https://www.workcamps.info/icamps/SI-SCI/en/) ali pa se obrnite na nas in pomagali ti bomo izbrali pravega zate. Tukaj (https://voicesofvolunteers.wordpress.com/2017/08/29/making-good-in-slovenia/) in tukaj (http://blog.zavod-voluntariat.si/category/sci-workcamps/) pa si lahko prebereš zgodbe prostovoljcev, ki jim nikakor ni žal, da so udeležili svojega mednarodnega delovnega tabora. Kako se prijavite? Prijava je zelo preprosta, podrobna navodila najdete tukaj (https://www.docdroid.net/1oUV7Ty/kako-se-prijavim-na-tabor.pdf). Če imate še kakšno vprašanje, pa nam pišite ali pa odgovor poiščite tukaj (https://www.workcamps.info/icamps/SI-SCI/en/faqs.html). Dodamo naj samo še, da je treba po prijavi poravnati še prijavnino v višini od 90 do 115 evrov, s katero pokrijemo stroške prijavljanja in zavarovanja.   Voluntariat – Zavod za mednarodno prostovoljno delo je del mednarodne mreže Service Civil International. Naše poslanstvo je promocija idej miru, družbene pravičnosti, trajnostnega razvoja, mednarodnega sodelovanja in solidarnosti skozi prostovoljno delo. Verjamemo, da je mednarodno prostovoljno delo koristno tako za osebnostni razvoj posameznika, ki pridobi pomembne neformalne izkušnje, kot za medkulturno učenje in vzgojo za mir in strpnost. Morda bodo koga od bralcev zasrbele noge ali prsti in si bo letošnje poletje in jesen organiziral in preživel drugače - v mednarodnih kampih.

preberi več

»Zelene turistične destinacije« in »zelenadoživetja« - ApiRoutes in Api turizem

29.06.2018

Novi družbeni trendi narekujejo nov pristop k oblikovanju turističnih produktov.Ljudje hrepenijo po zdravju, dobrem počutju, aktivnosti, duhovnosti, novih znanjih, harmoničnih odnosih in povezovanju. Pri vprašanju »Kam želijo potovati« jih je potrebno pozvati k razmisleku o tem»Kakšnih doživetij si želijo«. Potrebujejo izkušnje, ki jihbodo usmerjale, morda celo spreminjale. In to na način, da postajajozahtevnejši do sebe, odgovornejši do narave, družbi pa prispevajo  več. S tem bodo plemenitejši. Zadovoljnejši. Vsak dan boljši ljudje. Na kak način? Ponudimo jim zgodbe, ki so usmerjene v človeka in njegovo uživanje lastnega obstoja in sveta okrog sebe. Naravnega, kulturnega in družbenega okolja. S poglabljanjem v osebnosti ljudi, njihove vrednote, nazore, interese, želje, celo sanje lahko ponudimoširok nabor pristnih doživetij. Bodisi kot potovanja, raziskovanja, izobraževanja, spoznanja ali prepričanja, pisana na kožo ljubiteljem zdravja, narave, tradicije, kulture in kulinarike. Predvsem pa ljudem, ki si v življenju želijo »več«; občutiti tisto originalno, edinstveno in neprecenljivo. Na način, ki preseneča in navdušuje. V stanju, kjer človek aktivira vsa svoja čutila, umiri misli in se prepusti toku.   Bogata slovenska čebelarska tradicija Že v pradavnini je bila čebela pojmovana kot vez med ljudmi in bogovi. Za nekatere morda še danes. Vsekakor pa je čebela ne glede na čas in prostor simbol marljivosti, čistosti in harmoničnega življenja. Predstavlja red, blaginjo, modrost, bojevitost in pogum. Človeka, ki živi od uspešnega in plodnega dela. Prav ta človek, Slovenec, že stoletja ohranja avtohtono Apismelliferacarnica ali Kranjsko čebelo (Kranjsko sivko), ki slovi po svoji krotkosti, delavnosti, skromnosti, odličnem smislu za orientacijo ter usmerjenosti v izkoriščanje paše v gozdu. In prav on ustvarja pogoje za oblikovanje edinstvene čebelarske turistične ponudbe in razvoj Api turizma. ApiRoutes, nova slovenska blagovna znamka na področju Api turizma je ustvarjena za ljubitelje čebel oziroma za vsetisteljudi, ki spoštujejoraznolikostljudi, naravnega in kulturnega okolja in potujejo z namenom, da obogatijo svoje življenje.Ponuja izkušnjo spoznati edinstvene čebelarske prakse in bogato slovensko čebelarsko tradicijo, ki je rezultirala v vrhunskemu medu, čebeljih izdelkih in pridelkih. Slovenija, imenovana »GreenPeaceofEurope« je zibelka moderne apiterapije, dežela z bogato čebelarsko tradicijo in edinstvenimi čebelarskimi praksami. Slovi po pestrosti medovitih rastlin, visokokakovostnih čebeljih pridelkih ter odličnih čebelarjih, katerim predstavlja čebelarjenje način življenja. Slovenija sodi v vrh čebelarsko najbolj razvitih nacij. Letos v Sloveniji obeležujemo 240. obletnico smrti enega od pionirjev svetovnega čebelarstva Antona Janše in 115. obletnico stanovskega glasila Slovenski čebelar. Vabljeni v objem neokrnjene narave, lepot in posebnosti dežele med Alpami, zelenimi griči in morjem. Med idiličen kras in barvito panonsko ravnico. Obiščite svetovno znan letoviški kraj Bled in Postojnsko jamo, doživite slikovit Piran in smaragdno reko Sočo ter Maribor z najstarejšo vinsko trto na svetu in poslednjim prebivališčem Dr. Filipa Terča, očeta sodobne evropske apiterpije. Predajajte se gastronomskim užitkom tradicionalnih jedi in uživajte  v poživljajočih slovenskih kulturnih običajih.   ApiRoutes – čebelarska doživetja onkraj čebelarstva Z namenom obogatiti čebelarsko znanje, izmenjati dragocene izkušnje, uživati v dobri družbi, se sprostiti in revitalizirati je ApiRoutes oblikoval štiri produkte:Api ekskurzije, Api izkušnje, Api Treninge in ApiWell-being programe.Z njimi želi obiskovalcem in udeležencem približati vzrejo čebeljih matic, opazovanje čebelarjev pri delu, pridelavo cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa, ponudbo specializirane čebelarske opreme ter strokovna izobraževanja, posvete, delavnice in treninge tako za izkušene čebelarje kot za začetnike. Ponudba obsega oglede čebelarskih muzejev in bogate palete arhitekturno tipičnih čebelnjakov, ki jih ni moč najti nikjer drugje po svetu.Vključuje doživetja kot soapiterapija v tipičnem slovenskem doživetje,bio masaža, medena kopel, degustacija peneče medice, izdelava izdelkov iz medenega testa in čebeljega voska, poslikava panjskih končnic in številna druga doživetja.ApiWell-being programi pa so razviti z namenom  pomladiti zdravje, okrepiti aktivnost in vzdrževati ustrezno življenjsko ravnovesje.   Partnerski razvoj trajnostnega turizma - Api turizma ApiRoutes pooblaščeni organizator čebelarskih potovanj s strani Čebelarske zveze Slovenijekakor tudipartnerSPIRITSlovenija –Sektor za turizemin ponudnikovčebelarskih in potovalnih doživetijpri spodbujanju in promocijiApiturizma, zelenega in ekološkega turizma – trajnostnega turizma. S pojavom in razvojem api turizma se oblikuje povsem nova dimenzija pojmovanja turizma, potovanj in počitnic ter pomembno - njihovih učinkov. Api turizem predstavlja ključni segment zelenega gospodarstva in s tem turistični produkt, ki temelji na inovativnosti, razlikovalni prednosti in visoki dodani vrednosti.  Obsega okoljski, družbeni, gospodarski in podnebni vidik, torej vse štiri temelje trajnostnega turizma. Prav elementi trajnostnega razvoja so  največja konkurenčna prednost. Osnova za uspešen razvoj čebelarskega turizma je povezovanje čebelarstev, ponudnikov turističnih proizvodov, turističnih društev, lokalnih skupnosti in države ter partnerski nastop pri oblikovanju ponudbe, pozicioniranju in trženju.   Certificiranje ponudnikov Api turizma in apiterapije Eden od trendov zelenega turizma je tudi označevanje počitnic in potovanj. Ljudje prisegajo na oznake lokalno pridelano, bio, eko, organsko, zdravo. Tovrstnim oznakam smo priča tudi v Sloveniji – vendar apliciranim na Api turizem. Holistični pristop k odgovornemu turizmu označuje doživetja glede na njihove vplive na okolje, kulturo in družbo. Slovenija je prva in zaenkrat edina država, ki uvaja certificiranje ponudnikov Api turizma in apiterapije. Trenutno poteka presoja specializiranosti in usmerjenosti dejavnosti različnih ponudnikov kot npr. kmetij, muzejev, prodajaln in ocena izpolnjevanja kriterijev za pridobitev certifikata dobrega ali odličnega ponudnika Api turizma. Ena, dve ali tri čebelice označujejo zadovoljevanje osnovnih pogojev, urejenosti objektov ponudnika in okolice, ekološko ali biodinamično čebelarjenje, sposobnost privlačne predstavitve dejavnosti in produktov, inovativnost embalaže, sposobnost ustvariti Apidoživetje, elementi presenečenja ipd.Certificiranje je nadvse pomemben element razvoja čebelarske turistične ponudbe saj vpliva na dvig kakovosti in konkurenčnosti. Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, ki je izvajalec certificiranja skupaj z ApiRoutes, je svoja prizadevanja strnil v prepričanju: »Imamo zelo jasne cilje, da Slovenija postane vodilna država na področju čebelarstva v svetu, da so naši čebelji pridelki cenjeni in prepoznavni doma in v svetu, da Slovenija postane prepoznavna po čebelarskem turizmu in apriterapiji, predvsem pa, da slovenski čebelarji ohranijo našo avtohtono kranjsko sivko, ki mora postati ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk Slovenije.« avtorica: Tanja Arih Korošec www.apituirzem.si

preberi več

Ne zgubite se v novem koruznem labirintu

28.06.2018

Zanimiv tematski park v obliki koruznega labirinta se nahaja v Dravskem Dvoru pri Mariboru. Za prve obiskovalce bo odprt že v soboto 30.6.2018 ob 10. uri. Nato pa bo odprt od četrtka do nedelje med 9. ali 10. uro pa vse do 19. ure. Koruzni labirint v izmeri več kot 30.000 kvadratnih metrov je nastal pod okriljem društva Labirint, društva za promocijo kvalitetega preživljanja prostega časa. S tematskim parkom Koruzni labirint ponujajo organizatorji možnost za kvalitetno preživljanje prostega časa, za stare in mlade, za družine, prijatelje ter za vse, ki želijo svoj prosti čas preživeti drugače. Tako bodo nudili tudi nočni obisk labirinta, iskanje zaklada ter vikend delavnice.   Več informacij najdete na http://www.koruznilabirint.si/ in na https://www.facebook.com/koruznilabirint Labirint ali blodnjak se lahko nanaša na sklop zapletenih hodnikov ali drugih ovir v naravi ali na vajo, natisnjeno na papir. Slednji je grafomotorična aktivnost, namenjena predvsem otrokom, saj postavlja temelje za učenje lepe pisave. Otrok se nauči upravljati s pisalom in ga pravilno usmerjati. Z reševanjem labirintov vadimo tudi prostorsko koordinacijo. Cilj labirinta je s pisalom označiti pot od začetne točke do izhoda. Vaja temelji na metodi poskusov in napak. Pazite, da se v koruznem labirintu ne boste izgubili. Labirint bo obratoval, dokler se koruza ne posuši. 

preberi več

Slovenski naravni parki v novi publikaciji

25.06.2018

Naravni parki Slovenije so dobili novo publikacijo. Slovenska turistična organizacija je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor Republike Slovenije ter upravljavci zavarovanih območij izdala novo publikacijo Naravni parki v Sloveniji.  V publikaciji je predstavljenih 18 zavarovanih območij Slovenije, kjer se turizem razvija s spoštovanjem načel trajnostnega razvoja in v sožitju z naravo. Publikacija je izšla v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, v skupni nakladi 30.000 izvodov. Publikacijo si lahko pogledate na https://issuu.com/slovenia/docs/naravni.parki-slovenija Publikacija nas s čudovitim slikovnim materialom in opisi lepot popelje od Alp do Mediterana ter od Panonske nižine do Krasa. Naj bo publikacija vabilo, da boste raziskali za vas še neznane predele naše države.  

preberi več

Šport

Keku novo priznanje na Hrvaškem

8.03.2020

Za nakup potrošili še 40 milijonov

7.03.2020

"Hitro bo treba doseči gol proti Malti"

5.03.2020

Pingvini do prve zaključne žoge

5.03.2020

Hokejisti Pittsburgh Penguins potrebujejo samo še eno zmago za osvojitev naslova prvaka lige NHL za sezono 2016/2017.

preberi več

Conte osupnil upravo in oškodoval Chelsea

5.03.2020

Nepremišljena poteza Antonia Conteja, ki je iz ekipe na lastno pest odslovil Diega Costo, bi angleškega prvaka lahko stala več milijonov evrov.

preberi več

Suverena predstava Vujovićeve čete

8.02.2020

Slovenska moška rokometna reprezentanca je na pripravljalni tekmi v Škofji Loki premagala Črno goro z 38:24 (19:14).

preberi več

Kultura

V soboto pa slamnikarski sejem

7.03.2020

To je Nušin 20-letni sin

7.03.2020

Brezčasne pesmi in poezija Franceta Prešerna

4.03.2020

Razstava del Ivane Kobilice v Narodni galerijii Ljubljana

20.06.2018

Razstava Ivan Cankar in Evropa v Cankarjevem domu v Ljubljani

19.06.2018

16.6.2018 - poletna muzejska noč v muzejih in galerijah

15.06.2018

V Benetkah se začenja Arhitekturni bienale 2018

26.05.2018

Celjsko nabrežje Savinje vabi na prostorsko inštalacijo: »Sto klafter debel, sto klafter visok«

Sprehajalci celjskega nabrežja Savinje lahko po novem berejo knjige Ivana Cankarja . Kje  in kako ? V spomin na 100-letnico Cankarjeve smrti je na celjskem Savinjskem nabrežju ob mestni plaži postavljena inštalacija »Sto klafter debel, sto klafter visok«, ki jo je pripravila Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje. Inštalacija predstavljala urbano knjižno omaro, skrito v “zidu”. Celjanom in ostalim sprehajalcem po Savinjskem nabrežju bo v branje na prostem na voljo celoten pisateljski opus Ivana Cankarja hkrati pa so vabljeni k razmišljanju o družbeni stvarnosti, ki jo živimo in ustvarjamo. Lesena konstrukcija zidu – knjižne omare je lesena; dolga je 13,65m, visoka 2,50m in debela cca 50 cm, v celoti narejena iz črne vezane plošče.  Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja je v svojem predstavitvenem materialu zapisala: PROSTORSKA INŠTALACIJA OB CANKARJEVEM LETU “Sto klafter debel, sto klafter visok”ŠENTFLORJANSKI ZID postane URBANA KNJIŽNA OMARAS postavitvijo zidu – “sto klafter debelega, sto klafter visokega” (I. Cankar) – želimo obeležiti 100-letnico Cankarjeve smrti. Z urbano knjižno omaro, skrito v zidu, Celjanom in ostalim sprehajalcem po Savinjskem nabrežju nudimo v branje na prostem celoten pisateljski opus Ivana Cankarja, obenem pa jih skušamo pripraviti do razmisleka o družbeni stvarnosti, ki jo živimo in soustvarjamo.Navdih in izhodišče prostorske inštalacije je Cankarjeva farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski, ki je bila prvič uprizorjena leta 1907, v knjižni obliki pa je izšla leta 1908. Danes, po več kot 100 letih, ostaja drama presenetljivo aktualna. Že na začetku Cankarjevega besedila želi župan doline šentflorjanske obvarovati svoje meščane pred vsem tujim in drugačnim z ustanovitvijo “družbe različnih čednosti” in z zidom. Ko poreče “Edina pomoč naša in rešitev je zdaj, da se vstopimo v trdno vrsto: zid, sto klafter debel, sto klafter visok!”, seveda ne misli na gradnjo pravega zidu ali postavitev rezilne žice, ampak na mobilizacijo “čednostnih” šentflorjancev za boj proti tujemu, drugačnemu in vsemu tistemu, kar bi razkrinkalo njihove črne duše. Leta 1907 je bil zid metafora, danes je zid realnost. Kako zid porušiti?Z gradnjo zidu kot knjižne omare, v katero so nameščena zbrana dela Ivana Cankarja in stoli; slednje lahko odstranimo iz omare ali pa jih pustimo v njej. Sam akt odstranitve stolov iz zidu oziroma omare asociira na vsakršno odstranjevanje ovir, odpiranje oken ali – drugače povedano – na nove poglede in vizije, ki se zgodijo dejansko in/ali metaforično. Prostorska inštalacija zato nujno vključuje sprehajalce po nabrežju Savinje, ki posedajo ob zidu oziroma knjižni omari, prebirajo Cankarjeva dela, razmišljajo, spremljajo dogajanja na drugi strani zidu, uživajo v naravi in najlepših vedutah našega mesta. Branje in listanje knjig na prostem pod krošnjami dreves tako postane nova urbana kultura, ki povezuje ter izobražuje. Zato branje knjig Ivana Cankarja ruši zidove, razširjaobzorja in odpira vizije, misli ter poglede; odganja strahove pred tujim, drugačnim in neznanim; v ljudeh prebuja sočutenje. Konstrukcija zidu – urbane omare je v celoti lesena. V dolžino meri 14 m, v višino 2,5m, širina zidu ni enovita in znaša od 50 – 90 cm. Izdelana iz petinpetdesetih črnih vlagoodpornih vezanih plošč dimenzij 125 cm x 250 cm, ki so razrezane in obdelane s pomočjo cnc stroja. Pri izvedbi projekta smo se povezali z Osrednjo knjižnico Celje ter knjižnico Šolskega centra Celje, ki sta prispevali knjige Ivana Cankarja. Avtorica prostorske inštalacije je Tanja Barle, arhitektka in učiteljica na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja, na kateri v programu gradbeni tehnik že drugo šolsko leto izvajamo module oblikovanja. Lotevamo se številnih nalog, ki vzpodbujajo ustvarjalnost dijakov (mestne hišice, lampijoni, novoletne krasitve šolskega hodnika …), in jih radi javno predstavimo. Dijaki poklicnega izobraževanja SŠGVO (zidar, tesar, suhomontažer in polagalec keramičnih oblog) so pod mentorstvom učiteljev v gradbenih delavnicah Janeza Kričeja, Srečka Drakslerja in Boštjana Cvelferja celotno leseno konstrukcijo izdelali in postavili. Ivan Cankar vas osebno vabi v njegovo knjižnico na obrežju Savinje. Ali se takšnemu vabilu lahko upremo ?

24.05.2018

preberi več

18. maj - mednarodni muzejski dan

Že leta 1977 je Mednarodni muzejski svet ICOM zaznamoval 18. maj kot Mednarodni dan muzejev, z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev, tudi slovenskih. Mednarodni muzejski dan praznujejo v več kot 36.000 muzejskih institucijah v več kot 156 državah sveta. Med njimi tudi Slovenija s svojo mrežo raznolikih muzejev. Mednarodni muzejski dan MMD 2018 se letos posveča temi Hiperpovezani muzeji: novi pristopi, novi obiskovalci. Tematski mednarodni muzejski dan vsako leto združuje preko 36.000 muzejskih institucij v več kot 156 državah sveta. Pridružuje se jim tudi Slovenija z velikim naborom sodelujočih muzejev in galerij. V petek, 18. maja 2018, bodo muzeji in galerije po vsej Sloveniji obeležili mednarodni muzejski dan s prostim vstopom in obilico raznovrstnih dogodkov. Mednarodni muzejski dan MMD 2018 se letos posveča temi Hiperpovezani muzeji: novi pristopi, novi obiskovalci. Danes si je nemogoče predstavljati in razumeti vlogo muzejev brez upoštevanja vseh ravni povezanosti muzejev: so vitalni del lokalnih skupnosti, njihove kulturne krajine in del okolja, ki ga dopolnjujejo ter soustvarjajo. Zahvaljujoč tehnologiji lahko muzeji zdaj presežejo svojo osrednjo publiko ter nagovarjajo novo skozi prilagajanje predstavitev svojih zbirk, dopolnjevanja vedenj in digitalne dostopnosti dediščine. Nove povezave pa niso samo posledica tehnologije. Ker se muzeji trudijo ohraniti svoj pomen v družbi, svojo pozornost usmerjajo na lokalne skupnosti in nagovarjajo različne skupine, ki družbo sestavljajo. Posledično smo bili v preteklih letih priča nastajanju novih projektov, ki jih muzeji organizirajo v sodelovanju z manjšinami, zapostavljenimi skupnostmi, avtohtonimi ljudstvi, ranljivimi skupinami in različnimi institucijami, ki se ukvarjajo z vključevanjem ter enakimi možnostmi. Za vključitev nove publike in krepitev povezav morajo muzeji danes najti nove načine tolmačenja in predstavitev svojih zbirk širši publiki. Mednarodno praznovanje muzejskega dne, postavitev skupne razstave ter vpetost vmedinstiucionalne projekte je le nekaj korakov v smeri utrjevanja vloge muzejev kot prostorov medgeneracijskega ter multikulturnega povezovanja. Poiščite najbližji muzej ali galerijo in si oglejte razstave. Dovolite si popeljati se v preteklost za nekaj trenutkov.

18.05.2018

preberi več

100. obletnica smrti Ivana Cankarja ter Cankarjevo leto 2018

Ivan Cankar V letu 2018 bomo ob 100-letnici smrti velikega slovenskega književnika Ivana Cankarja obeležili Cankarjevo leto. Še posebej pestro dogajanje se obeta v Cankarjevem rojstnem kraju Vrhniki, prav tako pa bodo življenje in izročilo velikega kulturnika obeležili številni javni in zasebni zavodi, razstavišča, društva ter posamezniki po vsej Sloveniji. Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876 na Vrhniki in umrl 11. decembra 1918 v Ljubljani, tako da se bomo v letu 2018 spominjali stoletnice njegove smrti. Cankarja res ni treba posebej predstavljati, saj ga vsi poznamo, morda bolj njega, njegovo podobo in njegovo življenje kot njegova dela. Šolal se je na Vrhniki, v Ljubljani in na Dunaju. Preživljal se je s pisanjem. Po vrnitvi z Dunaja je do smrti živel v Ljubljani. Cankar je bil osrednja osebnost slovenske moderne. V literaturi je začel s pesništvom (zbirka Erotika), pozneje pa se je preusmeril v pripovedništvo in pisal črtice, novele, povesti, romane in drame. Omenimo le povesti Hlapec Jernej in njegova pravica ter Martin Kačur, roman Na klancu in drameZa narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci. Tematika njegovih del je raznolika, od socialnih vsebin do del, posvečenih njegovi družini, predvsem materi, ter njegovi mladosti, in del, v katerih karikira novo slovensko meščanstvo. Cankar je bil umetnik slovenskega jezika. Lepota njegovega izražanja je izjemna, saj se njegova prozna dela berejo kot pesmi. Kot Cankarjevega vrhniškega rojaka me žalosti, ker se mi včasih zdi, da na Cankarja pozabljamo. Zato se mi zdi lepo, da bomo obletnico njegove smrti proslavili tudi s to znamko. Dr. Boštjan ŽekšUrad predsednika Republike Slovenije Cankarju bo pod okriljem Javne agencije za knjigo RS posvečen tudi nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture Rastem s knjigo, številna velika slovenska gledališča pa bodo v aktualni sezoni v svojih programih uprizorili katero od Cankarjevih del. JSKD bo na državni ravni leto obeležil predvsem v sklopu gledališke in literarne dejavnosti. Gledališke skupine bodo spodbujali k ustvarjanju predstav, nastalih po Cankarjevih dramah ali motivih njegovih del, posebno pozornost bodo posvetili mladinski populaciji v okviru projekta ŠtudenTeater. Odraslo populacijo bodo v Cankarjevo leto pritegnili z literarnim natečajem V zavetju besede, Teden ljubiteljske kulture pa se bo Cankarju poklonil z velikim nacionalnim odprtjem 10. maja 2018 na Brdu pri Kranju. Več informacij o dogodkih ob letošnjem jubileju najdete na strani http://www.mk.gov.si/si/cankarjevo_leto/ V kolikor bi želeli osvežiti znanje o Cankarjevih delih jih najdete na strani http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2448_ivancankar/index.htm Poglejte tudi stran o Vrhniki- Cankarjevem mestu - http://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/vrhnika-cankarjevo-mesto

16.05.2018

preberi več

Zgodba mlade pomurske vizualne umetnice in grafične oblikovalke Nine Reiter

Pogovarjali smo se z mlado pomursko umetnico in oblikovalko Nino Reiter. Na svojem FB profilu je pred nekaj dnevi objavila sliko in pod njo napisala: Končno nove vizitke.  Vfokusu: Kakšen je občutek v rokah držati nove vizitke ?  Nina Reiter:Občutek je super, sploh po več neuspelih poskusih. Končno sem zadovoljna z izgledom vizitk, saj sem jih kar nekaj časa oblikovala. Vfokusu:  Kakšna odgovornost stoji za vizitkami ? Do vas in do vaših strank?  Nina Reiter: Želela sem, da s svojimi vizitkami sporočim svojo estetsko zgodbo. Sicer sem prepričana, da se bo dizajn čez čas spremenil, ampak zaenkrat predstavljajo mene v tem času. Ker sem trenutno iskalka zaposlitve, sem se odločila, da jih oblikujem in izdelam kar sama. Zato so preproste, minimalistične in ne dolgovezijo. So točno to, kar predstavljam  s svojimi risbami in tako lahko potencialne stranke že pričakujejo, da pri meni ni nakladanja o umetnosti in oblikovanju. Držim se načela manj je več. Vfokusu: Vaša razstava risb bo 10. maja 2018 v prostorih Mladinskega sveta v Ljutomeru. Kaj boste pokazali obiskovalcem ?  Nina Reiter: Pokazala bom nekaj novih del in nekaj del iz prejšnje razstave. Namen te razstave je bolj, da se predstavim kot umetnica in pokažem kaj delam.  Vfokusu: Kako in na kakšen način ste ustvarjali izdelke za to razstavo ?  Nina Reiter: Ker pri tej razstavi ni nekega določenega koncepta, sem izbrala dela, ki odražajo kaj vse se da ustvariti s črnim papirjem in belo barvico.   Vfokusu: Kakšna je bila vaša poklicna in karierna pot do razstave ?  Nina Reiter:Že kot deklica sem bila ustvarjalna, zato so mi tudi v osnovni šoli svetovali naj nadaljujem šolanje v tej smeri. Najprej sem obiskovala Srednjo šolo za oblikovanje Maribor, kjer sem dobila najbolj pomembne veščine, kar se tiče risanja in ustvarjanja.                                                  Ker sem praktičen tip človeka, mi niti na misel ni prišlo, da bi se kdaj ukvarjala z umetnostjo. Zato sem se kasneje vpisala na Fakulteto za strojništvo Maribor, smer tekstilne tehnologije. Tekstilna industrija mi je zanimiva, a ne dovolj, da bi v resnici hotela imeti kariero v tej panogi. Ko sem leta 2013 diplomirala, je do takrat že večina tekstilnih podjetij v tem delu Slovenije propadlo ali pa zmanjšalo število zaposlenih, zato niti nisem imela možnosti nadaljevati v tej smeri. Kasneje sem malo manj kot eno leto delala v proizvodnji elektronskih naprav. Zdaj sem že več kot dve leti iskalka zaposlitve. V tem času sem obiskovala program mladih Model M za lažje iskanje zaposlitve in tam sem se v resnici morala soočiti kaj želim delati. Morala sem si priznati, da bi rada bila umetnica, saj je to edina stvar, kjer vem kaj delam. Težko sem se sprijaznila s tem dejstvom, saj se predvsem v Sloveniji, na umetnike gleda kot na parazite, ki nimajo nobenega namena.  Da sem se pa zavestno odločila za to smer pa je botrovalo kar nekaj težkih trenutkov v mojem življenju.Lani sem namreč izvedela, da bom morala iti na operacije obeh kolen in bom zaradi tega kar nekaj časa v bolniškem staležu, zato bom še toliko težje zaposljiva. Zaradi tega sem začela razmišljati, da bom se morala resno potruditi in si sama ustvariti delovno mesto. Zato zdaj prostovoljno delam kot grafična oblikovalka pri društvu Tenzin, saj bi si rada nabrala izkušnje. Kombinacija grafičnega oblikovanja in umetnosti se mi zdi najbolj smotrna, saj bi se tako najlažje sama preživljala,  tako lahko delam od doma medtem, ko krevam.                                                                   Spodbuda za razstavo pa je bil v resnici osebno tragičen dogodek, saj sem prišla do spoznanja, da je življenje prekratko, da bi se skrivala in iskala popolnost, ki v resnici ne obstaja. In v tistem ključnem trenutku sem spoznala ljudi, ki so mi pomagali do prve razstave.   Vfokusu: V juniju 2018 boste imeli novo razstavo v Murski Soboti. Kaj pripravljate za to razstavo?  Nina Reiter: Da, 15. junija 2018 bo razstava z naslovom »Izgubljeni in pozabljeni« v prostorih Aurore, kjer bo tema o pedofiliji in problematiki nasilja nad otroki. Nisem idealist in se zavedam, da so nasilje in ostale negativne stvari pač del življenja, ampak vseeno želim s svojimi deli dati glas tistim, ki ga nimajo. Rada bi spomnila ljudi, da se je treba o težkih problematikah čim več pogovarjati. Iskati dosegljive in logične rešitve. Moti me, koliko je nasilja v družinah, predvsem zaradi alkohola. Koliko je otrok, ki so spolno nadlegovani, dobesedno prodani za užitke odraslih. Če dobro raziščeš zadevo, te kar spreleti srh kaj vse se dogaja. V času begunske krize je ogromno otrok izginilo in nihče se ne pogovarja o tem. Vem, da je lažje poriniti glavo v pesek in si misliti, kaj pa jaz naj naredim kot posameznik, saj nimam moči. Ampak velik korak je že to, da se začnemo odkrito pogovarjati o tem.   Vfokusu: Kje najdete inspiracije za vaše risbe in izdelke?  Nina Reiter: Ker sem še komaj na začetku umetniške poti, iščem inspiracijo kar na spletu. Ker se ukvarjam z realizmom, potrebujem čim boljše fotografije po katerih lahko rišem.Narava realizma v umetnosti je, da potrebuješ model v živo ali pa fotografijo po kateri rišeš. Sploh če se še komaj učiš pravil risanja.     Najraje pa raziskujem tematike, ki so za ljudi nelagodne in jih prisili, da razmišljajo. Pomembno je, da kritično razmišljamo. Najhuje kar se družbi lahko zgodi je, da neha stremeti k boljšemu. Trenutna klima v Sloveniji je dokaj negativna, saj je veliko prerekanja, brez tehtnih argumentov in predvsem neolika v komunikaciji. Kultura in umetnost ima to možnost, da nauči ljudi kako opazovati, argumentirati,  logično razmišljati in predvsem empatirati.              Vfokusu: Kako bi opisali vaš umetniški stil?          Nina Reiter: Moj stil je dokaj preprost, na nek način ustvarjam minimalističen realizem.Drugi moja dela opisujejo kot čutna in mehka, kar je zanimivo. Ko rišem ne razmišljam o čustvih, ampak se osredotočim izključno samo na tehniko. Ampak kljub temu pride moj blagi značaj do izraza, čeprav to ni moj namen.                                                                                                                       Naloga pri ustvarjanju mojih del je ujeti čim večjo podobnost fotografije, hkrati pa ji dati življenje iz drugega zornega kota. Zavestno ne vmešavam svojih čustev pri delu, kar je v moderni umetnosti zdaj zelo v ospredju. Si izlivati čustva, iskati nove načine izražanja. Moje primarno vodilo je tehnika in natančno opazovanje, ostalo pride podzavestno.  Vfokusu: Vaša prva razstava aprila letos v Mladinskem centru v Gornji Radgoni ( domačem kraju) je imela naslov »Samo ljudje«. Kakšno je bilo vaše sporočilo?  Nina Reiter: Ker najraje rišem portrete, sem se odločila, da narišem čim več različnih obrazov iz različnih koncev sveta. Imam občutek, da ljudje velikokrat pozabimo, da smo vsi krvavi pod kožo. Vsak ima svoje strahove, probleme, želje, cilje. Ampak pomembno je, da se zavedamo dejstva, da smo vsi na isti ladji in če ne sodelujemo, bomo tudi skupaj potonili.  Portrete, ki sem jih narisala, predstavljajo človeka v svojem najbolj intimnem trenutku. Naj bo to veselo pričakovanje ali prazen pogled brez upanja, vsi smo samo ljudje in potrebujemo drug drugega.  Vfokusu: Bili ste mentorica na ustvarjalni delavnici v Gornji Radgoni. Kakšen je bil odziv udeležencev?  Nina Reiter:Letos sem postala članica društva Dvig kakovosti življenja Tenzin Gornja Radgona, kjer se prirejajo razne delavnice in kulturni dogodki. Tako, da sem tokrat prvič bila mentorica skupaj z Mojco Muhič (dipl. slikarko), ki je tudi gonilna sila v našem društvu. Tokrat smo imeli delavnice v Domu starejših občanov Gornja Radgona, kjer smo barvali na lesene ploščice iz katerih so se kasneje izdelale knjigobežnice. Te zaprte police s knjigami so postavljene po celotni Gornji Radgoni, tako si lahko ljudje izmenjuje knjige, ki jih več ne potrebujejo. Namreč v Gornji Radgoni in pomurski regiji na sploh, vlada dokaj visoka stopnja brezposelnosti in s tem potegne za sabo veliko drugih posledic. Ljudje so vedno bolj izolirani, osamljeni in bolni. Zato skušamo izvajati čim več delavnic in kulturnih prireditev, da bi ljudi izvlekli iz doma in malo v družbo. Najbolj smo ravno na udaru mladi brezposelni in starejši, ki so tudi težje zaposljivi. Na takšen način se lahko družimo, iščemo rešitve za boljši jutri in s tem pride potencial, ko lahko prihodnost vzamemo v svoje roke.  Vfokusu: Vaš osnovni poklic je dipl. inženirka tekstilnih tehnologij in oblikovanja. Nekako vas je umetniška pot zanesla iz osnovnega poklica. Nina Reiter: Da, čeprav je v osnovi moj poklic dokaj ustvarjalen, le da še je potrebno dodatno znanje kemije in računalniške ter strojne tehnologije. Kot sem povedala že pred tem, mi je tekstilna panoga zanimiva, ni pa moja strast. Seveda pa mi ni žal za kar sem se šolala, saj sem se naučila veliko stvari. Predvsem mi je najbolj bil zanimiv tisk na tekstil, iz tega sem imela tudi diplomsko nalogo.  Vfokusu: Kako se kot umetnica lotevate risanja risb ? Kje nastane ideja z motiv? Kako dolgo potrebujete za izdelavo ene slike? Kakšen je postopek izdelave posamezne risbe? Kakšne materiale uporabljate? Nina Reiter:Svoje risbe vidim kot prvi korak učenja o tehniki chiaroscuro. S to tehniko dosežemo učinek tridimenzionalnosti v prostoru in je znana tehnika v zahodni umetnosti. Učinek svetlega in temnega je še posebej učinkovit, kjer so močni kontrasti. Zato sem začela risati na črn papir, saj se s tem lahko doseže večja mera dramatičnosti, ni pa zaradi tega preveč kičasto.                                                 Najprej si izberem motiv, ki me najbolj pritegne, nato skiciram na bel papir. Skica je zelo preprosta, narišem samo pomembne obrise, kajti skico nato razrežem. Pomembno je, da že pri skici dobro ujamem proporce in simetrijo. Tako si zagotovim čim manj napak pri nadaljnjem delu. To naredim zato, ker je črni papir za razliko od belega, zelo občutljiv na napake. Radirka za brisanje ni najboljši prijatelj črnemu papirju. Dele skice potem obrišem z belo barvico. In tako dobim grobi oris risbe. Nato pa sledi potrpežljivo barvanje v slojih z različnimi belimi barvicami. Tiste z več pigmenta uporabim nazadnje, ko moram poudariti najbolj svetle točke. Povprečno za risanje ene risbe velikosti A4 porabim nekje med 15 in 30 ur, lahko tudi več, saj sem nepoboljšljiv perfekcionist. Ko je risba končana, še jo fiksiram s sprejom na bazi alkohola.                                Vfokusu: Katera vaša risba vam je osebno najljubša ?  Nina Reiter:Nobena mi ni najljubša, mi pa vsaka nekaj pomeni, saj z vsako risbo skušam napredovati. Na svoje risbe gledam kot produkt svojega učenja. Vfokusu: Kakšni so vaši umetniški plani za jesen ?  Nina Reiter: Jeseni si zelo želim, da bi imela samostojno razstavo v Mariboru. Počasi se že pripravljam za risanje 30 do 40 risb na temo žensk in naše seksualne vloge v družbi. Zaenkrat še moram najti prostor, kjer bi lahko razstavljala, kar pa je dokaj zakompliciran postopek. Upam, da mi uspe.   Če mi bo pa čas naklonjen, bi imela razstavo tudi v Ljubljani, saj se mi zdi idealno mesto, za to kar želim ustvariti. Že veliko let mi je želja, da narišem reprodukcije najbolj slavnih del mojih najljubših umetnikov. Torej dela Caravagga, Da Vincija, Rubensa, Rembrandta in ostalih. Je zelo visok cilj, a tako dolgo bom vztrajala, da ga bom dosegla.  Vfokusu: Kje si lahko ogledamo vaše risbe poleg razstav?  Nina Reiter: Moja dela si lahko ogledate na spletni strani www.nreiter.portfolibox.net. Priporočam pa, da obiščete tudi mojo facebook stran www.facebook.com/nreiter.artist, saj tam objavljam več o svojih delih in postopkih.  Vfokusu: Hvala za pogovor. Želimo vam mnogo kreativnih idej pri ustvarjanju vaši risb in ostalih del.  Nina Reiter: Najlepša hvala tudi vam!   Intervju je izvedla Mirjana Ivanuša-Bezjak.

5.05.2018

preberi več

Najlepša slovenska znamka leta 2017 je - vrtnica "Prešeren"

IZBRANA JE NAJLEPŠa SLOVENSKa ZNAMKA LETA 2017! Pošta Slovenije vsako leto na osnovi glasovanja uporabnikov poštnih storitev izbere najlepšo slovensko znamko, ki so jo izdali v prejšnjem letu. Tudi letos so glasovalci izbirali med vsemi rednimi in priložnostnimi poštnimi znamkami, ki jih je biloskupaj kar 43. Pošta Slovenije se zahvaljuje vsem, ki so izpolnili glasovnice. Glasovanje je obsegalo izbor treh znamk, ki so jim glasovalci dodelili 5, 3 ali 1 točko. REZULTATI GLASOVANJA: 1. mesto (753 točk)Vrtnica »Prešeren« (znamka v bloku) 2. mesto (594 točk)Marija Terezija (znamka v bloku) 3. mesto (546 točk)Jože Plečnik (blok s tremi znamkami) Rastlinstvo - vrtnice (blok)  Vrtnica 'Prešeren' je prva slovenska vrtnica. Vzgojil jo je dr. Matjaž Kmecl, ki je širši javnosti znan kot literarni zgodovinar. Kmecl je ob svojem osnovnem delu desetletja vztrajno in načrtno križal vrtnice, saj je želel ustvariti nekaj novega in vrednega. Uspelo mu je z več vrtnicami. Prvi, ki jo je leta 2008 javno predstavil, je dal ime 'Prešeren' in je kakovosten, cvetiv in odporen rožni grm. Dr. Matjaž Kmecl je častni član Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije. Društvo je za žlahtnitelja na mednarodni ravni registriralo sortno ime in uspešno izpeljalo postopek priznanja žlahtniteljske pravice za vrtnico 'Prešeren'. S 'Prešernom' je Kmecl Slovence simbolično postavil ob bok drugim narodom z vrtnarsko in vrtnično tradicijo. K promociji vrtnic in k opaznosti Slovenije v rožnem svetu bo prispeval tudi kongres Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic, ki ga slovensko društvo organizira od 11. do 14. junija 2017 v Ljubljani. Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd. svetovalec za dendrologijo

2.05.2018

preberi več

27. april- svetovni dan oblikovanja in nova znamka

Ozrimo se okoli sebe in poglejmo kar nas obdaja. Vse izdelke in stavbe ter okolje so praviloma oblikovali strokovnjaki. Prav njim je namenjen svetovni dan oblikovanja. Ko tako vsak dan hitimo po opravkih pozabimo na oblikovanje, ki je skrito v vsakem izdelku. Oblikovanje za boljše življenje Svetovni dan oblikovanja je priložnost za priznanje oblikovanja in njegove pomembne vloge pri »spreminjanju sveta« na bolje kot tudi praznovanje združenja ico-D (International Council of Design / Mednarodno združenje za oblikovanje). Cilj svetovnega dneva oblikovanja (WDD) je spodbuditi oblikovalce k poglobljenemu razmišljanju o sobivanju, da se zavedo pomembnosti svoje vloge in s pomočjo oblikovanja kot glavnega vzvoda poiščejo inovativne rešitve za spoštovanje raznolikosti, preseganje meja in izboljšanje kakovosti življenja v svojem okolju. Vsako leto 27. aprila je svetovni dan oblikovanja, ko so oblikovalci po vsem svetu vabljeni k praznovanju z inovacijami, z organiziranjem javnih prireditev ali drugih pobud, da z oblikovalskimi primeri in aktivnim delovanjem v svoji lokalni skupnosti spreminjajo življenje na bolje. Letos mineva petinpetdeset let od prvega svetovnega dneva oblikovanja, ki ga je Pošta Slovenije počastili s prvo  slovensko znamko.  Radovan Jenko      Poleg znamke v bloku je bil izdan tudi ovitek prvega dne in pripadajoči žig. Kdo se v Slovenije ukvaja z oblikovanjem ?  Društvo oblikovalcev slovenije Društvo oblikovalcev Slovenije (DOS) je bilo ustanovljeno leta 1951 in je od tedaj edino stanovsko združenje v Sloveniji, ki združuje vse oblikovalske profile. Od leta 1961 je društvo enakopravni član ICSID - Mednarodnega sveta združenj za industrijsko oblikovanje (International Council of Societies of Industrial Design). Leta 1963 je društvo sodelovalo na ustanovnem kongresu združenja ICOGRADA - Mednarodnega sveta združenj za grafično oblikovanje (International Council of Graphic Design Associations) na Bledu in s tem vplivalo na razvoj ustanove, ki je vzpostavila najpomembnejša in še danes veljavna pravila o vrednotenju in merilih kakovosti na področju oblikovanja vizualnih komunikacij. Spoštovanje meril, ki jih je sprejela ICOGRADA, je ena temeljnih zavez delovanja vseh njenih članov, tudi DOS. DOS je soustanovitelj Arhitekturnega muzeja in mednarodnega Bienala industrijskega oblikovanja in avtor koncepta te prireditve. Bienale industrijskega oblikovanja (BIO) je z leti postal ugledna mednarodna razstava industrijskega oblikovanja, celovitih vidnih sporočil in oblikovalskih zasnov. Je prireditev, ki vsaki dve leti predstavlja strokovno izbrane izdelke industrijskega oblikovanja slovenskih in tujih oblikovalcev. S tem v Sloveniji promovira sodobne tokove v svetovnem industrijskem oblikovanju. DOS je sodeloval tudi pri ustanovitvi programskega sveta za visokošolski študij oblikovanja na Univerzi v Ljubljani, Avtorske agencije za Slovenijo, Kulturniške zbornice Slovenije, statusa umetnikov in izdelavi meril vrednotenja za oblikovalske storitve. DOS združuje v svojih vrstah vrhunske ustvarjalce z različnih področij, industrijskega in grafičnega oblikovanja, scenografije, kostumofrafije, fotografije, .... Osrednji cilji društva so promocija stroke, organizacija preglednih razstav in drugih oblik javnih predstavitev dela članov društva, vzpostavitev vezi med stroko in njenimi uporabniki/naročniki. Oblikovalci, združeni v DOS, delujejo v okviru sekcij: oblikovanje vizualnih komunikacij, industrijsko in unikatno oblikovanje, fotografija, scenografija in kostumografija. K uveljavitvi društva v slovenski in mednarodni javnosti pričajo številne nagrade, ki so jih prejeli njegovi člani. Poudariti velja, da so med člani društva tudi Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada.         

27.04.2018

preberi več

Zabava

Zvezde & izjave Rešitev desnice: SDS brez Janše, NSi brez krščanstva ali nekaj novega.

8.03.2020

Beverly Sills - operni soprano

6.03.2020

Najbolj zanimivi muzeji hrane v Evropi

6.03.2020

Sodelovalo več kot 15 tisoč prostovoljcev

5.03.2020

Kako smo totalno zgrešili bistvo, kaj pomeni biti srečen (in kako to popraviti)

28.02.2020

Anže Čokl: To so občutki, ki se jih ne da kupiti z denarjem, lahko si jih pričaraš le sam

27.02.2020

Ali moški, ki so v življenju varali, lahko postanejo zvesti partnerji?

23.02.2020

Miloš Kosec: Arhitekt, a še veliko več

21.02.2020

VROČE! Poglej, kdo je novi fant Katarine Čas

18.02.2020

Gospodarstvo in finance

Od Bojana Petana do Stojana Petriča. Petanov Dnevnik zapuščajo tudi novinarke.

8.03.2020

Bojana Petana, predsednika uprav DZS, Term Čatež in časopisne hiše Dnevnik, zapuščajo tudi "paradne" novinarke. Tako sta čez novoletne praznike na Delo, k Stojanu Petriču, prebegnili kar dve, urednica Poslovnega DnevnikaSuzana Kos in gospodarska ter notranjepolitična novinarka Katja Svenšek. Obe bosta okrepili gospodarsko redakcijo in Delovo prilogo Svet kapitala.   O tem, kako so 79 milijonov evrov težke terjatve do Petanove Skupine DZS prodali na DUTB, pa razkrivamo tukaj.

preberi več

Vsestransko uporabna akacija v mesecu maj

21.02.2020

Akacija, tudi trnovo drevo (znanstveno ime Acacia), je rod mimozovk, del družine metuljnic, ki uspeva predvsem na tropskih in subtropskih predelih Avstralije. V širšem pomenu je razširjen tudi v toplejših predelih Afrike, Evrope, južnih delih Azije in Ameriške celine. Rod akacij je v preteklosti zajemal okoli 1.300 vrst, med katerimi je okoli 960 vrst domačih v Avstraliji. Novejša klasifikacija je vrste razdelila v pet rodov. V rod akacij se je uvrstila večina vrst iz Avstralije ter nekatere iz Azije, Madagaskarja in Pacifiških otočij, nova tipska vrsta pa je A. penninervis. Vrste, ki uspevajo na Ameriški celini, so bile uvrščene v rodova Acaciella in Mariosousa, ostale vrste pa v rodova Senegalia in Vachellia. Beseda akacija izhaja iz grške besede ἀκίς: akís, kar pomeni trn.Ime rodu je v 1. stoletju prvi uporabil grški zdravnik Dioskurid v delu o zdravilnih učinkovinah Materia medica. Splošni opis Tipični cvetovi in sestavljeni listi akacije (na sliki A. plicata) Akacije imajo majhne sestavljene liste, ki listnim vejicam dajejo peresast videz. Pri mnogih avstralskih in pacifiških vrstah so sestavljeni listi odsotni, fiziološko vlogo listov pa prevzamejo sploščene listne vejice. Na listnem dnu se lahko nahajajo trni, v resnici pa mnogo avstralskih vrst nima trnov, medtem ko jih ostale vrste navadno imajo. Majhni, pogosto dišeči cvetovi so razporejeni v kroglastih ali valjastih grozdih. Po navadi so rumene, lahko tudi bele barve in imajo številne prašnike, kar jim daje puhast videz.   Maj je tisti mesec, ki nas obdari z obilico sonca, že skoraj poletnimi temperaturami, na vrtu pa že pobiramo prve sadove dela. Če smo nabiranje čemaža in regrata že končali, pa nas v tem času čakajo še druge slastne dobrote iz narave. V maju bomo nedvomno imeli veliko dela z zgodnjimi jagodami, ki bodo kmalu podarile prvi letošnji pridelek, številne vrste solate, ki smo jih posejali pozno spomladi, bodo primerne za prvo bero, kmalu pridejo na vrsto tudi češnje. Če se podamo na travnike, jase in v gozd, nas v tem času pričakujejo mavrahi, tudi bezeg že odpira prve cvetove, prav tako je zadišala akacija.   Od kod akacija?   Akacijo so v Evropo prinesli v 16. stoletju iz Amerike, kjer se je precej hitro razširila. Prepoznamo jo po grozdastih socvetjih bele do bledo rumene barve, ki omamno dišijo po medu. Les je slabo gorljiv, cvetovi pa vsebujejo številne dragocene spojine, ki blagodejno vplivajo na naše telo.   Uporaba cvetov   Cvetove lahko uporabljamo tako sveže kot posušene. Čaj iz posušenih cvetov je dober za pomirjanje kašlja, učinkuje pa tudi proti vnetjem, krčem in deluje kot rahlo odvajalo. V ljudski medicini je znana uporaba za sprožitev potenja in zaviranje nastajanja želodčne kisline, kar je posebno koristno pri zdravljenju želodčnih in črevesnih razjed.   Vsestranskost   Pa ne samo v zdravilstvu, akacija je priznana tudi v kozmetiki. Razširjena je predvsem uporaba pri težavah s kožo. Čaji in pripravki iz akacije se uporabljajo zlasti za izboljšanje tonusa kože in odlično delujejo pri glajenju gub. Akacijev med lahko uporabite za pomiritev razdražene kože ali ga pomešate z jogurtom in si tako pripravite hranilno masko. Če boste mešanici primešali še nekaj grobe morske soli, si boste pripravili odličen piling, ki bo kožo očistil in hkrati nahranil. Za sprostitev pa vam priporočamo, da nekaj akacijinih cvetov, suhih ali svežih, nasujete v kopel, ki bo poskrbela za sprostitev.   Iskana v homeopatiji   Akacijo boste pogosto našli v homeopatiji. Uporabljajo jo predvsem za zdravljenje želodčne hipertrofije, priporočili jo bodo tudi v času prehladov, ko zdravju kljubujeta močan kašelj in vročina.   Protivnetno delovanje   S poparki in čaji iz akacije lahko pripravite obkladke za predele telesa z odprtimi ranami ali ob pikih žuželk. Obkladki bodo preprečili vnetja, izginila bo tudi oteklina.   Ocvrto cvetje akacije- recept   Vsi ji rečemo akacija, čeprav se imenuje robinija. Vendar, ker jo vsi poznamo pod imenom akacija, bom jo tudi jaz danes tako poimenovala. Zaradi njenega slastnega vonja in nepozabno okusnega sladkastega okusa, nas je ocvrto cvetje akacije popolnoma očaralo. Današnji ocvrtki cvetja akacije bodo neverjetno puhasti in lahki kot oblaki. Ocvrto cvetje akacije – pripomočki: tehtnica posoda za mešanje električni mikser ponev žlica slaščičarska lopatka Ocvrto cvetje akacije – sestavine: Za približno 25 ocvrtkov 2 jajci 250 ml mleka 130 g moke (pol ostre, pol mehke) 1 žlica sladkorja ščep soli kavna žlička pecilnega 1 vanilin sladkor 200 g osmukanih akacijevih cvetov oz. po želji več ali manj In še: cca. 50 ml olja za cvrtje za posip žlička sladkorja v prahu Ocvrto cvetje akacije – postopek: Cvetje akacije pregledamo in očistimo morebitnih smeti in kukcev.   Akacijevo cvetje osmukamo iz vejic. Če je komu ljubše akacijevo cvrtje na vejicah, potem v tem primeru pustimo cvetje na vejicah.  V posodo za mešanje damo 2 rumenjaka. Iz beljakov v drugi posodi naredimo sneg. Najprej zmešamo rumenjaka in mleko, nato postopno dodamo vse ostale sestavine in nazadnje primešamo še sneg beljakov.  Masi, ki je zelo rahla in puhasta, primešamo še akacijevo cvetje.  Če imamo možnost uporabimo ponev, ki za cvrtje ne potrebuje veliko olja. Olje v ponvi segrejemo in z žlico oblikujemo ocvrtke. Cvremo na nižji temperaturi, kar na indukciji pomeni številka 4 od 10. Če boste cvetje cvrli s peclji, združite po dve vejici in ju pomočite v maso ter v ponvi ocvrite. Ocvrto cvetje akacije položimo na papirnato servieto, da popivna morebitno odvečno maščobo. Po  vrhu potresemo s sladkorjem v prahu, kar pa ni obvezno, odvisno od okusa in želja.   CVETJE AKACIJE – močna mešanica proti kašlju Akacija (Robinia pseudoacacia) ima okusno, belo cvetje izvira iz Severne Amerike in je bila prinesena v Evropo v 16. stoletju, kjer je hitro razširila. Akacija je dragocena zdravilna rastlina. Čaj, narejen iz njenih cvetov, je dober za pomirjanje kašlja, učinkuje proti vnetjem, krčem in je tudi blago odvajalo. Lahko se uporablja za sprožitev potenja ter za zaviranje nastajanja želodčne kisline, zaradi česar je koristno pri zdravljenju želodčnih in črevesnih razjed. V homeopatiji se uporablja za želodčno hipertrofijo. Akacija se lahko uporablja tudi kot aroma pri peki ali za čaje ter v kozmetiki za glajenje kožnih gub in izboljšanje tonusa kože. Nekaj akacijevih cvetov lahko dodamo tudi v kopel za sprostitev. Ne samo sladko … Akacijev med vsebuje cvetni prah, ki je komaj kristaliziran (zaradi visoke vsebnosti sadja) in ima zelo močan vonj. Njegova barva se razlikuje od regije do regije, od skoraj brezbarvne do bledo rumene barve. Zaradi svojih posebnih lastnosti je akacijev med, proizveden na Madžarskem, imenovan kar Hungaricum. Akacijev med se lahko uporablja za zdravljenje prebavnih motenj, ki jih povzroča želodčna hipertrofija.   Uporabnost lesa akacije Ostala imena za akacijo so:  akacija, Black locust, False acacia, Golden oak, Green locust, Loco, Locust, Post locust, Red locust, Robinia, Shipmast locust, White locust, Yellow locust   Razširjenost  in opis rastline V Sloveniji je tujerodna vrsta, izvira iz severne Amerike. V Evropo so jo prinesli v 17. stoletju. Hitrorastoča drevesa zrastejo v višino do 24 m in v premer 30-60 cm. Rastlina spada v družino metuljnic in tako kot vse druge vrste iz te družine, veže atmosferski dušik v zemljo ter jo tako bogati. Glede rastišča je nezahtevna, s svojim prepletenim koreninskim sistemom pa ščiti tla pred erozijo. Drevo je lepo oblikovano, ima svetlozelene liste in junija  zacveti s številnimi belimi socvetji. Čebelarji jo cenijo zaradi njene medonosnosti.   Videz lesa  Jedrovina je rumenorjava do zelenkastorjava, kasneje potemni v zlatorjavo, beljava rumenobela do svetlorumena in ozka. Les je venčasto porozen. Meja med branikami je razločna. Lesnih trakov ne vidimo s prostim očesom. Na vzdolžnem prerezu so videti kot svetle vzdolžne proge, v temnejšem osnovnem tkivu.   Lastnosti Les ima, odvisno od širine branik, srednjo do zelo visoko gostoto. Gostota absolutno suhega lesa: 540-740-870 kg/m3. Gostota zračno suhega lesa: 580-770-900 kg/m3. Les je trd in trdnejši od hrastovine, elastičen in zelo upogljiv ter žilav. Upogibna trdnost zračno suhega lesa je zelo  visoka, izjemno visoka je tlačna trdnost v smeri vlaken. Les je zelo trajen (zdrži preko 100 let, tudi v zemlji), zelo odporen proti glivam in insektom. Zaradi visoke odpornosti na vremenske vplive je zelo les robinije zelo primeren za izdelke na prostem. Izvleček iz jedrovine služi kot sredstvo za zaščito lesa pred glivami, ki povzročajo rjavo in belo trohnobo. Robinija ima biološko aktiven les. Lesni prah, ki nastane med obdelavo, lahko povzroča  vnetja sluznice in dermatitis. Ima visoko kurilno vrednost, gori počasi, z majhnim plamenom in z malo dima.   Obdelavnost lesa akacije Suši se zmerno dobro. Nujno je počasno sušenje, ker je nagnjen k veženju in pokanju. Mehansko se obdeluje sorazmerno dobro, odlično se struži, krivi in rezbari. Lepi se zmerno dobro zaradi til. Površinsko se dobro obdeluje, odlično se polira in težko impregnira, še posebej jedrovina.   Uporaba lesa akacije  furnir, pohištvo,  parket in talne obloge, stopnice, gradbeni les za velike obremenitve, rudniški les, železniški pragovi, za izdelavo mlinov, za izdelavo vozil, v ladjedelništvu, za razne kmetijske naprave, za sode, za telovadne naprave, za izdelavo vseh vrst orodja, strojnih delov, koli v vinogradništvu, za pridobivanje čreslovin in barvil, za vrtno pohištvo.   Robiniji (Robinia pseudoacacia) vse prepogosto rečemo napačno akacija ali neprava akacija (prevod dela latinskega imena - pseudoacacia). Čeprav skupaj z akacijami sodi v isto družino (metuljnice – Fabaceae), pa sta rodova povsem različna. Res pa je, da je robinija na videz nekoliko podobna nekaterim akacijam. Za razširjenost napačnega imena akacija imajo veliko zaslugo čebelarji, ki med robinije ponujajo kot akacijev med. Akacija kot drevesna vrsta v gozdu Robinija je drevesna vrsta, ki jo gozdarji obravnavajo kot plevel. Je tujerodna drevesna vrsta, ki se v naših gozdovih močno širi, pri tem pa izpodriva domače drevesne vrste. Robinija izvira iz Severne Amerike, v Evropo pa so jo razširili na začetku 17. stoletja. Zaradi uporabnega lesa in velike medonosnosti so jo namenoma gojili, razširila pa se je tudi v naravne gozdove.   Robinija doseže višino do 30 m in premer do 1,6 m. Pri nas ne dosega takšnih višin in večinoma doseže do 80 cm premera. Krošnja je okroglasta in redka. Koreninski sistem je plitev, gost in široko razrasel. Odganja iz korenin in tudi panja, zato jo je težko zatreti. Na koreninah se tvorijo drobni gomoljčki, v katerih so bakterije, ki presnavljajo dušik iz zraka ter ga vežejo v tla. Skorja pri mladih drevesih je gladka in siva, pri starejših pa porjavi in vzdolžno globoko razpoka. Brsti so zaščiteni s trni. Listi so do 30 cm dolgi, lihopernato sestavljeni z do 21 ovalnimi lističi. Lističi se v mokrem vremenu in ponoči zaprejo. Olista se razmeroma pozno, konec maja ali junija sočasno s cvetenjem. Cveti do 10 dni. Cvetovi so metuljasti, beli in imajo močan prijetno sladkoben vonj. Združeni so v viseča grozdasta socvetja. Plodovi so rjavi stroki, ki vsebujejo trda fižolasta semena.   Robinija dobro uspeva po vsej Sloveniji do 600 m nadmorske višine. Najbolj je razširjena na Primorskem in v Panonskem delu Slovenije. Dobro uspeva na rahlih, globokih in rodovitnih peščenih tleh. Slabo prenaša sušo, vendar zahteva veliko sončne svetlobe. Zasenčenosti ne prenaša dobro. Škodujejo ji mraz, veter in sneg.   Listje in lubje robinije je strupeno. Cvetove ponekod uporabljajo v prehrani po toplotni obdelavi (cvrtje).   Robinija je velik porabnik nekaterih mineralov. Tla zelo osiromaši kalcija, fosforja in kalija, ki se shranjujejo v skorji. Zato je po poseku smiselno debla olupiti in skorjo pustiti v gozdu. Zaradi simbioze z bakterijami na koreninskih gomoljčkih bogati tla z dušikom.   Les robinije je trd, težak, elastičen in trajen. Povprečna gostota znaša 732 kg/m3. Uporablja se za vinogradniško kolje, zaradi česar so robinijo sadili na primorskem, v kolarstvu, kot gradbeni les, za železniške pragove, kot jamski les, za ročaje orodij, kurjavo in oglje. Pri gorenju sprošča veliko toplote in ne povzroča veliko dima. Robinija se uporablja za pogozdovanje in kot okrasno rastlino v hortikulturi – znanih je več različnih sort. Je zelo medonosna rastlina in njen donos lahko doseže do 7 kg na dan na posamezen panj. Medonosnost pa se med posameznimi leti razlikuje in je lahko, če vremenski pogoji niso ustrezni, tudi mnogo manjša. Les akacije je trd in žilav, zelo odporen na vremenske vplive. Uporablja se za pilote, kole v vinogradih in električne drogove. Najbolj kakovosten les akacije prihaja iz Madžarske. Les akacije , ki je namenjen za izdelavo parketa je večinoma parjen, kar ga naredi dimenzijsko bolj stabilnega. Les je svetlo rjavo – rumenkaste barve.   Čebelarji cenijo  akacijo zaradi obilne produkcije nektarja za akacijev med.  

preberi več

KROŽNO GOSPODARSTVO in DIGTALNA TRANSFORMCIJA - uspešno izveden posvet v Slovenskih Konjicah

DRAVINJSKI POSLOVNI KLUB je ob soorganizaciji občine Slovenske Konjice na Dan podjetnikov 26. 6. 2018 v predstavitvenih prostorih Kleti Zlati grič uspešno izvedel posvet z naslovom KROŽNO GOSPODARSTVO in DIGTALNA TRANSFORMCIJA. Organizator je k sodelovanju privabil nekaj reprezentativnih posameznikov, ki so v dveh delih predstavili teme posveta.   V prvem delu, na temo KROŽNO GOSPODARSTVO sta sodelovala:   -          Dr. Aleksander ZIDANŠEK, tajnik podiplomske šole Inštitut Jožef Štefan – OSNOVE KRŽNEGA GOSPODARSTVA IN VPLIV 4. INDUSTRIJSKE REVOLUCIJE NA GOSPODARSTVO IN DRUŽBO   -          Stanko KOLAR, direktor AquafilSLO BU Celje AQUASET – KROŽNO GOSPODARSTVO V PRAKSI NA MODELU POLIAMIDNEGA VLAKNA ECONYL   V drugem delu, tema DIGITALNA TRANSFORMACIJA sta sodelovala:   -          Tanja BIVIC, predsednica Blockchain Alliance – OSNOVE IN POTENCIALI BLOCKCHAIN TEHNOLOGIJE, UPORABA V PRAKSI – SKUPINA BLOCKCHAIN ALLIANCE, https://www. blockchainalliance.si/   -          Rok GORNIK, Suncontract – BLOCKCHAIN PLATFORMA ZA TRGOVANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO     Dogodek je moderiral Tadej SLAPNIK, državni sekratar v kabinetu predsednika vlade Republike Slovenije – SMERNICE REPUBLIKE SLOVENIJE PRI IMPLEMENTACIJI BLOCKCHAIN TEHNOLOGIJ IN PREHODA V DIGITALNO DRUŽBO 4.0   Podrobnosti o dogodku so objavljene na spletni strani DRAVINJSKEGA POSLOVENGA KLUBA – www.dpk.si   Skladno s programskimi izhodišči kluba (vzpostavitev medijskega portala na spletni strani kluba)  so organizatorji dogodek kot nulti projekt prenašali V ŽIVO NA SPLET – platformi YOUTUBE in FACEBOOK – posnetki dogodka so objavljeni na spletni strani: https://www.dpk.si/krozno- gospodarstvo-in-digitalna- transformacija-druzbe/ Dravinjski poslovni klub, ki povezuje in združuje vodstvene delavcev, podjetnike  in obrtnike v Dravinjski dolini, bo v jeseni nadaljeval s svojimi poslovnimi srečanji, kjer bodo obravnavali aktualne poslovne tematike.   Mirjana Ivanuša-Bezjak

3.07.2018

preberi več

Izraba in prenos letnega dopusta

Delavki je ostalo še 20 dni letnega dopusta za leto 2017. Od 14. decembra 2017 do 19. maja 2018 je bila na bolniškem dopustu zaradi poškodbe. Od 20. maja do 30. maja 2018 pa bo delala po štiri ure na dan. Vendar bi za to obdobje rada porabila dopust. Kako je s preostankom lanskega letnega dopusta? Ali ji s 30. junijem 2018 zapade ali pa ga lahko izrabi do 31. decembra 2018? Glede na to, da delavka dopusta za leto 2017 zaradi bolezenske odsotnosti ni mogla izrabiti niti v lanskem letu niti letos do 30. junija, lahko preostanek letnega dopusta za leto 2017 izrabi do konca letošnjega leta, torej do 31. decembra 2018. Izraba letnega dopusta je natančneje urejena v 162. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), po katerem je letni dopust mogoče izrabiti v več delih, ob čemer mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, za katero je delavec pridobil pravico do dopusta, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa lahko prenese in ga v dogovoru z delodajalcem izrabi do 30. junija naslednjega leta. V zvezi z izrabo in prenosom dopusta v naslednje leto je izjema od prej navedenega pravila določena v četrtem odstavku 162. člena. Če delavec letnega dopusta ni mogel porabiti niti v tekočem koledarskem letu niti do konca junija naslednjega leta, ker je bil odsoten zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, ima pravico ves neizrabljeni dopust izrabiti do 31. decembra naslednjega leta. Članek je bil izvorno objavljen na strani findinfo.si.

27.06.2018

preberi več

Vse, kar morate vedeti o pravici do regresa 2018

Pravica do letnega dopusta vključuje tudi pravico do regresa za letni dopust. Na kaj morate biti pozorni? Regres mora delodajalec delavcu izplačati najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. V kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti se lahko predvidi možnost poznejšega izplačila regresa, vendar najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Višina regresa je zakonsko določena, in sicer najmanj v višini minimalne plače. Za leto 2018 je določena minimalna plača v višini 842,79 evra, zato je tolikšen tudi najnižji znesek regresa. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa minimum pravic, tako da je v kolektivni pogodbi dejavnosti, podjetniški kolektivni pogodbi, internem aktu delodajalcu ali pogodbi o zaposlitvi lahko določen višji znesek regresa, do katerega je upravičen delavec. Višina regresa navzgor ni omejena. V primeru, da je delavec v posameznem letu upravičen do sorazmernega dela dopusta, je delodajalec takemu delavcu dolžan izplačati sorazmerni del regresa. V primeru zaposlitve po 1. juliju tekočega leta, je delodajalec dolžan izplačati sorazmerni del regresa najkasneje do konca leta. Kako je regres obdavčen? Regres se šteje med dohodke iz delovnega razmerja in je zato obdavčen z dohodnino, ki se izračuna in odtegne ob izplačilu. Akontacija dohodnine se obračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine izračuna po stopnji 25 odstotkov. Če znesek presega 70 odstotkov povprečne plače predpreteklega meseca, je treba obračunati tudi prispevke za socialno varnost. Obračunavajo in plačujejo se od regresa v delu, ki presega 70 odstotkov povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji. Če se izplačilo regresa opravi v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov ter poračun plačanih prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust. Ureditve v kolektivnih pogodbah dejavnosti (podatki marec 2018): Članek je bil izvirno objavljen v reviji Glas gospodarstva, Maj 2018, www.gzs.si, Avtor: Cvetka Furlan, Pravna služba GZS

27.06.2018

preberi več

Ra(z)stresi se in se ne pusti modremu Gremlinu

Prejšnji teden smo v zapisu Misija 3600 - srečni v coni ravnovesja pisali o pomembnosti le tega za našo srečo in zdravje. Ugotavljali smo, da se je vsake toliko preprosto potrebno ustaviti in se vprašati, ali smo srečni in oceniti stanje našega ravnovesja v določenem trenutku. Kadar nismo tam, kjer bi želeli biti, se seveda moramo malo potruditi in nekaj spremeniti. Predvsem pa v našem življenju ustvariti prostor in čas za korake do bolj srečnega življenja in našo energijo usmeriti v tisto, kar bi želeli izboljšati. Kaj se pa zgodi, ko nismo v ravnovesju? Kje smo? V coni tiste »male pošasti«, ki se odziva na ime Stres. Saj jo poznate – tisti mali »gremlin« z razmršenim kožuščkom, špičastimi ušesi in z velikimi in neprijaznimi očmi, ki se veselo množi, kadar ga hranimo. V bistvu zveni zelo ljubko, čeprav to ni (z izjemo tistega filmskega). O tem, kaj se z našo dušo in telesom dogaja, kadar smo pod stresom, čivkajo že vrabčki na strehi. Vsi poznamo za noht malo šefico amigdalo, vemo, da naš čustven del možganov reagira veliko hitreje od razumskega, tudi B&B (beg ali boj) efekt nam ni tuj. Slišimo in čutimo kortizol, pa premalo ali dovolj dopamina in serotonina, melatonina …. Vemo, kakšni neprijazni »zmaji« smo lahko in kako neupravičeno takrat bruhamo ogenj in še kaj. In prav zares vemo, da presežek stresa, in predvsem neustrezno ukrepanje oziroma upravljanje naših čustev in misli, na dolgi rok prinaša tisto najmanj željeno. Tako v osebnem kot v delovnem življenju. Izgorelost – v vseh fazah in oblikah. In nobena ni prijetna. Zato je nujno, da prevzamemo odgovornost zase, se damo na prvo mesto vsaj za uro na dan in počnemo tisto, kar nas lahko najbolje podpre pri rednem »čiščenju in servisiranju« samega sebe. To lahko storimo na veliko načinov, med stroko rečeno in v praksi pa imata na nas najbolj pozitivne učinke redna telesna aktivnost in prakticiranje čuječnosti. Oboje lahko poteka hkrati. Dobrobiti fizične aktivnosti dobro poznamo. Najbolj ključne dobre strani prakticiranja čuječnosti pa so: Sledi nekaj predlogov s področja prakticiranja čuječnosti in uživanja življenja, ki nam lahko dajo bistveno več dragocenega časa, kot nam ga bodo vzele. 1.„Šejking medicina“ – minuto na dan, da svoje telo (ob kakšni dobri in temperamentni glasbi) pošteno stresemo, zibamo in razgibamo. Praksa je poznana tudi koti bio - energetska meditacija in posnema najstarejši in najbolj naraven odziv človeškega telesa na stres. Odlična je za pomirjanje živčnega sistema, odpravlja jezo, strah, žalost in spodbuja samodejno samozdravljenje psiho-fizičnega telesa. Čisti in odpravlja negativno energijo, ki se kopiči v nas in povzroča razna bolezenska stanja. Naše telo se tako na naraven način prestavi v energijsko ravnovesje, mi pa smo bolj psihično in fizično močni in odporni.2. Razmigajte se v naravi – poskusimo si vsak dan vzeti vsaj 15 minut za kratek sprehod. Saj poznate tisto o povezavi, ki je boljše od WI-Fija. S tem res pride.3. »Počutim se…« - minuto, svojo dlan stisnimo v pest in dvignemo toliko prstov, kolikor mislimo, da odseva naše počutje. Potem takoj dodamo še enega – namreč vedno smo dejansko boljše, kot se nam zdi na prvi pogled. Zato ne zapravljajte časa s prekomernim razmišljanjem in si boljše počutje priznajte takoj. Če vam je zmanjkalo prstov, si kakšnega sposodite na drugi roki.4.»Kaj me osrečuje? & Hvala!« - preizkušena klasika za kreiranje boljšega in srečnejšega vsakdana. Poiščimo in zapišimo vsaj tri stvari na dan, ki nam narišejo nasmeh na usta in se zanje zahvalimo. Prav tako ne bo vzelo več kot minuto.5. »Nariši stres« - še ena preprosta, hitra in učinkovita praksa. Poskusimo narisati in stres tudi pobarvati. Boste videli, da lepo obarvan gremlin takoj zgubi svojo moč. Z uporabo prave barvne kombinacije lahko postane presneto lep. Celo tako zelo, da se zna znajti tudi na kakšni listi hvaležnosti.6. »Imam čas za…« - organizirajmo se in prenehajmo uporabljati izgovor, da časa nimamo. Potem ga bomo imeli. Zase in za vse kar želimo in moramo početi.7. »Minuta tišine« - privoščimo si jo…še slajša bo, če bomo ob tem v ustih topili košček čokolade. Slišali boste vse, kar potrebujete.8. Smejte se in zabavajte se - sami, v družbi prijateljev, sodelavcev, otrok, domačih ljubljenčkov, z dobro glasbo, knjigo…neomejeno virov za to imamo. Samo poseči po njih se ne smemo bati.9. Ljubite, dajajte in sprejemajte. Brezpogojno in brez zadržkov.10. Zdravo in dobro jejte in v tem neizmerno uživajte. 11. Doživljajte nove stvari in avanture. 12. Družite se s pozitivnimi ljudmi. Saj veste, pleme pa to.13. Dihajte. S polnimi pljuči. Vzemimo si še drugo minuto tišine in poslušajmo tega svojega najboljšega prijatelja.14. Meditirajte. Kar itak že počnemo (pa zanikamo), poskusimo pa še z večjim zavedanjem in dihom prisotnosti.15. Počivajte. Ko potrebujemo in tudi kar tako. Od viška nas ne bo bolela glava, od pomanjkanja pa. Radi se imejte do neba in nazaj. Sadite in vzgajajte pozitivno. Pihajte regratove lučke. In izbirajte pametno. Najprej sebe. Potem vse ostalo. Verjemite, vse vas bo počakalo in ne prehitelo.   Maja Lončar in Petra Božič Blagajac, Paleta znanj   Paleta znanj – ambasadorji sreče Verjamemo, da lahko samo podjetja, ki so usmerjena na človeka, uspevajo, se razvijajo in rastejo. Verjamemo, da je srečno podjetje produktivno in uspešno. Verjamemo, da bi delovna sreča morala biti strateška prioriteta vsakega posameznika ter vsake sodobne in odlične organizacije. Naše poslanstvo je, da dvigujemo zavedanje o pomenu delovne sreče ter da soustvarjamo srečne in pozitivne organizacijske kulture. Tako pomembno prispevamo tudi k izboljšanju življenja izven delovnega okolja. Smo ponosni partnerji WooHoo inc, pionirja in vodilnega strokovnjaka na področju delovne sreče, ki že 15 let ustvarja srečna podjetja širom sveta.  

25.06.2018

preberi več

Uvodna konferenca “Vlaganje v ukrepe za krepitev in ohranjanje duševnega zdravja zaposlenih – priložnost za večjo konkurenčno

V Mariboru je 7.6.2018 potekala Uvodna konferenca z naslovom “Vlaganje v ukrepe za krepitev in ohranjanje duševnega zdravja zaposlenih – priložnost za večjo konkurenčnost in uspešnost podjetij”. V okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!«, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je 7.6.2018 v Mariboru potekala uvodna strokovna konferenca, namenjena delodajalcem, managerjem, kadrovskim delavcem in drugim predstavnikom strokovne javnosti. Na konferenci so tako uvodničarji kot strokovnjaki pozornost namenili različnim vidikom duševnega zdravja zaposlenih, še posebej starejših, in obvladovanju psihosocialnih dejavnikov tveganja, pa tudi nacionalnim  politikam na tem področju. Predstavljeni so bili primeri dobrih praks v podjetjih, osebne zgodbe in izkušnje posameznikov. Projekt NAPREJ - https://www.naprej.eu/ - se izvaja v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija. Podlaga za njegovo izvedbo je analiza  stanja na trgu dela, ki kaže na nezavidljiv položaj predvsem starejših zaposlenih, ki nedvomno predstavljajo ranljivo skupino za zdravstvena in varnostna tveganja pri delu, veliko je tudi telesnih in duševnih težav, ki so produkt različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnem mestu. Glede na trend staranja prebivalstva se moramo soočiti s še dodatnimi številnimi spremembami na področju trga dela in delovnih mest. Zato bo v okviru projekta razvit Program celovite podpore podjetjem za obvladovanje in preprečevanje psihosocialnih dejavnikov tveganj (Program PSDT). Namen projekta je torej s strokovno osnovanimi in sistematičnimi aktivnostmi zmanjšati oziroma preprečiti pojav psihosocialnih dejavnikov tveganj pri zaposlenih, zlasti starejših med zaposlenimi v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, kar se bo odražalo v boljšem duševnem zdravju zaposlenih, še posebej starejših ter posledično nižji bolniški odsotnosti in večji pripravljenosti ter njihovi sposobnosti delati dlje. Na tak  način se bosta izboljšali delovna klima pri zaposlenih in delovna produktivnost, kar je za podjetja seveda izjemnega pomena. Boljše duševno zdravje in manj bolezenskih težav prinaša večjo motiviranost zaposlenih in izboljšuje medsebojne odnose na delovnih mestih, kar je tudi eden od pomembnih ciljev projekta. Motivirati zaposlene, da sami prevzamejo skrb za lastno zdravje, je tudi naloga delodajalcev, ki pa jih je treba ozavestiti in opolnomočiti v tej smeri. V okviru projekta NAPREJ razvit Program PSDT bo implementiran med 11.046 zaposlenih, zlasti starejših od 45 let, v sedmih pilotskih podjetjih: Elektro Celje, d. d., Gorenje Surovina, d. o. o., Komunala Brežice, d. o. o., Nova KBM, d. d., Odelo Slovenija, d. o. o., Pošta Slovenije, d. o. o., in Skupina Talum. V okviru projekta bodo zaposlenim v pilotskih podjetjih na voljo izobraževanja, psihološka svetovanja ter strokovno-informativna in promocijska gradiva s področja duševnega zdravja. Želja je tudi spodbuditi posameznike, da sami aktivneje prevzamejo skrb za lastno zdravje, pri tem pa jim bodo delodajalci lahko v pomoč, in sicer na način, da bodo omogočali posameznim ranljivejšim skupinam bolj spodbudno delovno okolje. Zavedanje o pomenu varovanja zdravja na delovnem mestu sicer narašča, tako v strokovnih in politično-odločevalskih krogih kot tudi med zaposlenimi in delodajalci. Vendar podatki in pregled praks iz analize stanja, ki je bila izvedena januarja 2018, kažejo, da se trg dela v Sloveniji še zmeraj ni uspel prilagoditi novim družbenim in demografskim izzivom. Zato so aktivnosti, ki jih v naše okolje prinaša projekt, še kako potrebne in dobrodošle. Današnjo uvodno strokovno konferenco je v sodelovanju s strokovnimi sodelavci na projektu, IRI Ljubljana – Izobraževalno raziskovalni inštitut in Štajersko gospodarsko zbornico, pripravila  Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma, ki je nosilka projekta NAPREJ. Izvajanje projekta se je začelo konec lanskega leta in bo trajalo do konca septembra 2021. Projekt lahko spremljate tudi na FB strani https://www.facebook.com/Projekt.NAPREJ/

24.06.2018

preberi več

Tehnologija

Bea Johnson: The journey free of waste starts at home

5.03.2020

Bea Johnson swapped Provence in France, where she grew up, for life in sunny California. Many years ago, she turned the everyday life of her family upside-down. Today, together with her husband Scott and two teenage boys, she lives a better-quality life that annually generates only a liter of garbage.

preberi več

Plugin Magazine 8: Plug in. Drive off. Enjoy. In stores now!

23.02.2020

Don't miss out – the new, eighth issue of Plugin magazine is already available at your local newsagent's! Exciting news gathered for you from the innovative world of e-vehicles, new technologies, smart design and urban lifestyle.

preberi več

Trije novi astronavti so prispeli na Mednarodno vesoljsko postajo

9.06.2018

Na Mednarodno vesoljsko postajo (Internationa space station) so 8.6.2018 prispeli trije novi astronavti, ki so tako dopolnili 56 člansko ekipo: Serena Auñón-Chancellor iz NASA, Alexander Gerst iz ESA (European Space Agency), in astronaut Sergey Prokopyev iz agencije Roscosmos..  Na vesoljsko postajo so prileteli z raketo Sojuz, ki je vzletale iz vzletišča Baikonur v Kazahstanu. Na strani https://eol.jsc.nasa.gov/ESRS/HDEV/ si lahko vsak trenutek pogledate, kje se mednarodna vesoljsa postaja nahaja in kako iz nje vidijo zemljo.

preberi več

Panojska razstava Če slučajno še ne veš: intelektualna lastnina za vsakdanjo rabo

8.06.2018

Od ponedeljka, 11. 6. 2018, bo za obiskovalce odprta na Krakovski nasip v Ljubljani zanimiva razstava. Urad RS za intelektualno lastnino bo skupaj s Tehniškim muzejem Slovenije na ogled postavil razstavo »Če slučajno še ne veš: intelektualna lastnina za vsakdanjo rabo«. Panojska postavitev na poljuden način prikazuje zanimivosti iz sveta patentov, modelov, znamk, pojasnjuje avtorske pravice in kaže primere iz tehniške zgodovine. Glavni cilj postavitve je seznaniti mimoidoče z vlogo intelektualne lastnine v njihovem vsakdanjem življenju, s posledicami zlorabe ter pozitivne učinke njenega spoštovanja. Na razstavi predstavljajo 20 kratkih zgodb, in sicer med drugim pojasnjujejo, kdo je bil prvi lastnik avtomobila na Kranjskem, ali je bil res Slovenec predlagatelj prve poštne znamke, kateri slovenski izdelek je bil najbolj kopiran, ali je bil Michael Jackson lastnik patenta ter ugotavljamo, kako se sliši zvočna znamka. Vse odgovore lahko mimoidoči poiščejo na razstavi Tehniškega muzeja Slovenije in Urada RS za intelektualno lastnino »Če slučajno še ne veš: intelektualna lastnina za vsakdanjo rabo«. Foto: Arhiv Akrapovič Urad RS za intelektualno lastnino deluje od leta 1991. V tem obdobju je bilo pri Uradu registriranih skoraj 42.000 znamk, 2.300 modelov in podeljenih 38.500 patentov. Urad prispeva k spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti, učinkovitemu in mednarodno primerljivemu sistemu varovanja intelektualne lastnine, razvoju kulture in gospodarstva, povečanju konkurenčnosti in izboljšanju kakovosti življenja. Foto: Marko Cotič Trojer Tehniški muzej Slovenije je največji slovenski muzej, ki se nahaja v idiličnem okolju v Bistri, le 20 km iz Ljubljane. V nekdanjem kartuzijanskem samostanu so na ogled številne stalne in občasne razstave s področij tehniške dediščine. Razstava bo na ogled do 11. julija 2018.  Popestrite svoj sprehod skozi pregled zanimive intelektualne lastnine izdelkov, ki so vsak na svoj način vstopali v našo uporabo.

preberi več

Najvišja lesena stavba na svetu bo v japonskem Tokiu

10.05.2018

Japonsko podjetje Sumitomo Forestry je razvilo načrte za izgradnjo najvišje lesene konstrukcije na svetu oziroma stavbe s 70 nadstropji, visoke 350 metrov, ki naj bi se zgradila v Tokiu. Koncept W350 je bil razvit v lastnem centru za raziskave in razvoj Tsukuba Research Institute v sodelovanju z arhitektom Nikkenom Sekkeijem. Skupna površina objekta bi znašala 455.000 m2, uporaba prostora pa bi bila različna. Tukaj bi se nahajale trgovine, pisarne, hoteli in stanovanja. Za gradnjo bi potrebovali približno 185.000 m3 lesa, ki bi predstavljal 90 % uporabljenega materiala. Da bi dosegli strukturno togost in odpornost na vibracije ob potresu in močnem vetru, bi znotraj lesenih stebrov in tramov postavili nosilno mrežo iz jeklenih cevi, s čimer bi preprečili pretirano upogibanje. Notranjost stavbe bo izključno iz lesa. Projekt zunanje fasade predvideva balkone, zasajene z rastlinami, ki bi zagotovile življenjski prostor za različne živalske vrste. Ocene napovedujejo skupne stroške gradnje v znesku 600 milijard JPY (5,6 milijarde USD). To je več kot dvakrat več od stroškov gradnje podobnih objektov iz konvencionalnih materialov, narejenih z uporabo konvencionalne gradnje. Vendar pa se pričakuje, da bi stroški sčasoma padli, zahvaljujoč razvoju tehnologije v visokogradnji z lesom. Namen koncepta W350 je, da bi našli modele za širšo uporabo lesa v mestni gradnji, kar pripomore k povečanju biološke raznovrstnosti v mestih in zmanjšuje ogljični odtis. Dokončanje objekta je predvideno za leto 2041, ko bodo praznovali 350 let od ustanovitve podjetja. Članke je bil izvirno objavljen na strani revije Mineral.  

preberi več

Priznanje za izjemen projekt na konferenci Dnevi slovenske informatike 2018

29.04.2018

preberi več

16. evropska naravoslovna olimpijada EUSO se odvija v Ljubljani

28.04.2018

preberi več

ZAKAJ NE? ZNANOST - težave v raziskovalnem delu zaradi pomanjkanja sredstev

19.04.2018

preberi več

Novi slovar sopomenk- za izborno in razumljivo besedo

3.04.2018

preberi več

1. Pomurska blockchain akademija

24.03.2018

preberi več

Sobota 24.3.2018 - dan odprtih vrat Inštituta Jožef Štefan

22.03.2018

preberi več

Avtomobilizem

Opel Ampera-e: Električni vsakdan

8.03.2020

Koliko električnega dometa potrebujete, da je električni avto vsakdanje uporaben? Statistika pravi, da je dovolj že 100 kilometrov.

preberi več

Končno bomo videli električnega Bullija

8.03.2020

preberi več

Najmočnejša Škoda Octavia vseh časov

7.03.2020

preberi več

V Detroit prihaja podaljšani Volkswagen Tiguan

6.03.2020

Volkswagen bo na avtomobilskem salonu v Detroitu predstavil novo podaljšano različico Tiguana, ki bo na ceste zapeljala poeti in bo na voljo s sedmimi sedeži.

preberi več

Kia Niro postavila rekord v varčni vožnji

6.03.2020

Kiin novi hibridni avtomobil Niro je postavil svojevrsten rekord v gospodarnosti vožnje s hibridnimi avtomobili. Potrdili so ga tudi v vpisom v Guinessovo knjigo rekordov.

preberi več

Novi Avto magazin - vozili smo: Renault Zoe Z.E. 40, MB E All Terrain, Fiat 124 Spider; primerjamo:

6.03.2020

preberi več

Krabat turizem

Bele breze in steljniki

14.11.2017

Krajinski park v neokrnjeni naravi reke Kolpe

8.11.2017

Krajinski park Kolpa se nahaja vzdolž reke Kolpe, znotraj občine Črnomelj. Glavna atrakcija je seveda prav reka Kolpa, po kateri je tudi dobil ime. Park bogati razkošna kulturna dediščina, zanimiva zgodovina in prebivalci, ki so zaznamovali ta kraj in se ga trudli ohraniti. Steljniki z belimi brezami, več kot 70 naravnih vrednot, 16 naravnih spomenikov, raznolik živalski in rastlinski svet bodo navdušili prav vsakega obiskovalca. Poleg naravnih lepot, v parku najdemo tudi bogato arhitekturno dediščino- stare dvore, cerkve, mline, žage ... V krajinskem parku Lahinja je prava zanimivost farma z istrskimi osli, mangulicami in starimi pramenkami.  Mangulice so vrsta prašičov, ki so bile popolnoma normalna žival pri kmetih v Beli krajini, vendar so pozneje skoraj odšle v pozabo. Teorij o nastanku te pasme je nekaj. Najbolj logična se zdi, da so se pasme izoblikovale več kot 200 let nazaj v Srbiji in da so v Slovenijo prišle po trgovnskih poteh Uskokov. Zato so v parku poskrbeli, da se mangulice ne pozabije in pričeli s ponovno rejo leta 2006. Za njih značilno, da so kosmate, zato jih radi primerjajo kar z ovcami. Znane pa so predvsem zaradi svojega kakovostnega mesa in maščobe, ki naj bi bila zelo zdrava.  Istrski osel je prav tako pasma, ki je vmes skoraj izumrla. Osli so imeli v zgodovini vlogo tovorne živali, imeli so jih za delo. Danes je njihova vloga drugačna, redijo jih kot ljubljenčke. Tudi to pasmo lahko srečamo v krajinskem parku Kolpa, kjer se trudijo, da pasma ne bo prešla v pozabo. Naslednja posebna vrsta, ki jo prav tako najdemo v parku, so stare pramenke. To je slovenska avtohtona pasma ovc, ki jo imenujejo tudi belokranjska pramenka.  Vabljeni v svet slovenskih avtohtonih živali! Podajte se v pustolovščino in se odpravite v krajinski park Kolpa. 

preberi več

Krajinski park v neokrnjeni naravi reke Kolpe

8.11.2017

Krajinski park Kolpa se nahaja vzdolž reke Kolpe, znotraj občine Črnomelj. Glavna atrakcija je seveda prav reka Kolpa, po kateri je tudi dobil ime. Park bogati razkošna kulturna dediščina, zanimiva zgodovina in prebivalci, ki so zaznamovali ta kraj in se ga trudili ohraniti. Steljniki z belimi brezami, več kot 70 naravnih vrednot, 16 naravnih spomenikov, raznolik živalski in rastlinski svet bodo navdušili prav vsakega obiskovalca. Poleg naravnih lepot, v parku najdemo tudi bogato arhitekturno dediščino- stare dvore, cerkve, mline, žage ... V krajinskem parku Lahinja je prava zanimivost farma z istrskimi osli, mangulicami in starimi pramenkami.  Mangulice so vrsta prašičev, ki so bile popolnoma normalna žival pri kmetih v Beli krajini, vendar so pozneje skoraj odšle v pozabo. Teorij o nastanku te pasme je nekaj. Najbolj logična se zdi, da so se pasme izoblikovale več kot 200 let nazaj v Srbiji in da so v Slovenijo prišle po trgovniskih poteh Uskokov. Zato so v parku poskrbeli, da se mangulice ne pozabijo in pričeli s ponovno rejo leta 2006. Za njih značilno, da so kosmate, zato jih radi primerjajo kar z ovcami. Znane pa so predvsem zaradi svojega kakovostnega mesa in maščobe, ki naj bi bila zelo zdrava.  Istrski osel je prav tako pasma, ki je vmes skoraj izumrla. Osli so imeli v zgodovini vlogo tovorne živali, imeli so jih za delo. Danes je njihova vloga drugačna, redijo jih kot ljubljenčke. Tudi to pasmo lahko srečamo v krajinskem parku Kolpa, kjer s trudijo, da pasma ne bo prešla v pozabo. Naslednja posebna vrsta, ki jo prav tako najdemo v parku, so stare pramenke. To je slovenska avtohtona pasma ovc, ki jo imenujejo tudi belokranjska pramenka.  Vabljeni v svet slovenskih avtohtonih živali! Podajte se v pustolovščino in se odpravite v krajinski park Kolpa. 

preberi več

Legenda o mlinarju

3.11.2017

Nekoč, ko Črnomelj še ni bil mesto in še ni imel imena, je tam prebival bogat, vendar skopuški mlinar po imenu Stonič. Mlel je koruzo, pšenico in črni riž. Nekega dne ga je obiskala vila z Gorjancev, prelevljena v staro, ubogo ženko in ga prosila za pest bele moke. Ta ji je nasul črno moko. Vila se je vrnila na Gorjance, da bi svojemu bolnemu otroku spekla pogačo in kmalu ugotovila, da jo je mlinar ukanil. Vrila se je k njemu in ga uklela: "Da bi tvoji mlinski kamni vselej črno moko mleli!". Od takrat so njegovi kamni vsako zrnje zmleli v črno moko. Od tukaj je pozneje prišlo ime ČRNOMELJ.

preberi več

Zlobna metliška grofica

3.11.2017

V časih, ko je Metlika bila še vas, je na gradu Pungart vladala zlobna grofica, ki je kmetom jemala vse pridelke. Tiste, ki so se upirali, je zapirala v ječo, kjer jih je pustila umreti od žeje in lakote. Grofica naj bi imela posebno moč in kogar je zaklela, je okamenel.  Ko so grad napadali Turki, je straži naročila, da zbudijo vse hlapce in branijo grad. Nekega dne sta stražarja zaspala in Turki so prebili v grad. Grofica ju je iz jeze zaklela in spremenila v črna krokarja, ki sta krakajoč odletela na grajski stolp. Tam sta ostala do konca svojih dni in žalostno krakala.  To je zgodba po kateri je nastal metliški grb, na keterem najdemo metliški grajski stolp in 2 črna krokarja, ki predstavljata začarana stražarja. Turški vpadi so bili v Metliki zelo pogosti. Metličani so se junaško borili in sčasoma uspeli dobiti mestne pravice. Kasneje se je po zapisih grajski stolp sesul v prah in sledi o gradu Pungartu ni bilo več nikjer. 

preberi več

Kmetijstvo

Zmanjšajmo ostanke akaricidov v čebeljem vosku

9.03.2020

Nekoč breskve, danes češnje, marelice, nektarine in hruške

6.03.2020

Toliko čebelarjev imamo v Sloveniji

5.03.2020

V nedeljo po v Češminovem parku tudi njihova stojnica.

preberi več

Domači pridelki, sveži na trgovskih policah - če jih trgovci odkupijo

5.03.2020

Solata je v prehrani Slovencev že do nekdaj ena pomembnih vrtnin. Od pozne pomladi do pozne jeseni jo najdemo na večini slovenskih vrtov, nepogrešljive pa so različne solate tudi pri tržnih pridelovalcih. Spomladansko solato imajo predvsem pridelovalci na Dolenjskem. Vrhunec rezanja spomladanske solate je v teh dneh, cena solate pa je že pred tem zaradi pritiska solate iz uvoza začela vsak dan padati. Običajno okrog prvega aprila še ni velikih količin italijanske solate in domača se je prodajala po bistveno višji ceni kot letos, ko imajo tudi italijanski pridelovalci dobro letino in solate je veliko, cena pa vsak dan nižja. Več preberite v Kmečkem glasu

preberi več

Čas je za spremembe

5.03.2020

Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave je tokratni občni zbor s strokovnim posvetom pripravilo na Primorskem. V prvem delu srečanja so si ogledali razvojni center kmetijskega centra slovenske Istre Purissimo in govorili o varstvu zelenjadnic, v drugem delu so pregledali delo minulega leta in sprejeli program za letošnje leto, ki bo po dveh desetletjih delovanja združenja prelomno in odločilno kako naprej. Več preberite v Kmečkem glasu.

preberi več

Dejan Osredkar iz kmetije Mala vas v polhograjskem hribovju

5.03.2020

Dejan Osredkar je pred štirimi leti prevzel kmetijo starega očeta, ki se je v zadnjih letih ukvarjal s konjerejo, v hlevu pa imel tudi kakšno glavo govedi. Mladi prevzemnik je začel z rejo krav dojilj in drobnice. V hlevih in na pašnikih je od 10 do 15 govedi in 20 do 25 koz. Kmetija je v zadnjih 20 letih bolj stagnirala, Dejan pa jo je v teh letih ne le začel oživljati, pač pa tudi precej posodobljati in razvijati.  Več preberite v prihodnji številki Kmečkega glasa.

preberi več

Nepremičnine

Lepota in zdravje

Legendarna obutev Crocs iz udobja vedno bolj prodira v svet mode!

9.03.2020

6 slastnih solat za v službo

9.03.2020

5 najpogostejših (in najbolj napačnih) razlogov, da ne izvajate joge

8.03.2020

Stajling dneva: Izberite PLAPOLAJOČE modne kose!

8.03.2020

Plapolajo ... rokavi s svojimi volani, široke hlače ali 'šumeče' krilo v znamenju športnih padal z obveznimi vrvicami na poteg. 

preberi več

"Povej, če tako res misliš" (zapiski modne urednice Elle)

8.03.2020

Ali moda v času političnih sprememb in družbenih nemirov res znova postaja uporniška?

preberi več

Veganska jagodno-kokosova tortica

6.03.2020

Okus kokosa se poda skoraj vsaki jedi, predvsem pa sladicam. Obožujemo ga. Zato smo se danes odločli za majhno sladko pregreho.

preberi več

Kronika in sodstvo

Objavljamo oprostilno sodbo zoper Dr. Milka Noviča (v celoti - pdf dokument)

7.03.2020

Objavljamo oprostilno sodbo zoper po krivem obdolženega in tudi že obsojenega dr. Milka Noviča v zadevi umora direktorja Kemijskega inštituta, dr. Janka Jamnika.   povezava na dokument Posnetek govora sodnika Radonjića o pritiskih nanj v primeru Novič: Radonjič proti globoki državi:

preberi več

Voznik zaspal za volanom sredi križišča

6.03.2020

Občanka je policiste obvestila, da je v križišču v Ljubljani vozilo, v katerem je zaspal starejši moški.

preberi več

Trk je bil za 22-letnega motorista usoden

6.03.2020

Znanih je več informacij o četrtkovi prometni nesreči, v kateri se je smrtno ponesrečil voznik motornega kolesa.

preberi več

Dve novi smrtni žrtvi na naših cestah

29.02.2020

V zadnjem tednu letošnjega leta že štirje mrtvi na slovenskih cestah.

preberi več

Spoznal jo je preko Facebooka, jo zalezoval in posilil

28.02.2020

28-letnik v Zagrebu. Preko družbenega omrežja Facebook je v začetku januarja spoznal 25-letno žensko; najprej si je zagotovil njene razgaljene fotografije, nato jo je izsiljeval, jo držal v ujetništvu in jo večkrat posilil.

preberi več

Iraški deklici, ki sta izginili, in njuno mamo so našli žive in zdrave

27.02.2020

Pogrešani iraški deklici, ki sta izginili v ponedeljek, in njuno mamo so včeraj našli žive in zdrave. Danes so že prispele nazaj v Slovenijo.

preberi več

Migrantska kriza