(E. Bašagić)
Od rojstva naprej nam konstantno vcepljajo v glavo in nam perejo možgane o tem kaj vse se ne sme, kaj vse bi morali, kaj vse nas lahko doleti če, kaj je prav in kaj ni prav ipd.
Vse možno so nas naučili in nas na vse možno naprogramirali, le o najbolj pomembnem niso govorili, niti nas nikoli niso učili in to je...
Ceni sebe, spoštuj sebe, ne pusti se izkoriščati, ne pusti se manipulirati, ne dovoli da te bilo kdo zaradi bilo česa ustrahuje, ponižuje, sramoti ipd.
In potem se vedno znova čudimo zakaj je toliko razočaranih ljudi, toliko nesrečnih, toliko bolanih, depresivnih, osamljenih in da ne naštevam več.
Čudimo se od kje toliko varanja in ločitev, od kje toliko pohlepa in grabežljivosti, od kje toliko narcizma in sociopatov, od kje toliko egoizma in sebičnosti, od kje toliko čustvenih invalidov.
Menim, da je čas ravno pravi in vreme je idealno, da če že nimamo odprtih duhovnih oči, odprimo vsaj svoje fizične oči.
Glejmo, če hočemo videti.