Icon bars
Začetna objava:

Po včerajšnjih treh referendumih (o RTV Slovenija, širitvi Golobove vlade in dolgotrajni oskrbi), ki jih tudi ni mogoče analizirati brez političnih ter drugih implikacij letošnjih parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitev, je že možno ugotoviti naslednje:

 

- Evforija ter čustveni izlivi ekipe novinarjev in urednikov RTV, ki so se aktivirali ZA in vključno z Društvom novinarjev Slovenije eklatantno outirali kot klasični politični aktivisti na strani ene politične opcije (tranzicijske levice), pri tem pa kršili skorajda vsa možna pravila novinarskega ceha, so po nedeljski referendumski zmagi logični in upravičeni. Ne samo da - skupaj s tranzicijsko levico - dobivajo nazaj 100-odstotno kontrolo nad informativnimi programi in drugimi vsebinami javne RTV (izobraževanje, kultura), tokrat RTV dobivajo celo v upravljanje, tako rekoč samoupravljanje?! Kar je sicer smrt za normalno funkcioniranje medija. Pri čemer bodo državljani vse to prisilno financirali, če/ko jim bo - novim upravljavcem RTV - zmanjkalo denarja, pa bo vlada poviševala prisilni prispevek, kar je sicer tudi pisno že napovedal predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob.

V zameno za vse to pa bodo takšni RTV-jevci tranzicijski levici, pod krinko depolitizacije in profesionalnega novinarstva, garantirano izvajali dosledno enoumje, vse tja do vrnitve črnih list oziroma seznama nikdar-nikoli vabljenih na RTV.

 
In pozor: s ponovnim prevzemom javne RTV bo tranzicijska levica tako ali drugače obvladovala vse večinske medije v državi, z izjemno politično pravzaprav nevtralnega (sredinskega) Planet TV. Zunaj neposrednega nadzora tranzicijske levice bodo zaenkrat ostali le še mediji blizu SDS, medijski kompleks Domovina in nekaj neodvisnih nišnih spletnih portalov. Sicer pa vsak politično nevtralni (sredinski) medij tranzicijska levica nemudoma označi (beri: diskreditira) za "janšističnega".

- Nedeljski referendumu so dokončno inavgurirali skrbno izbrani del civilne družbe, bolj znan po imenom Inštitut 8. marec, kot poulično in medijsko pest za politične cilje tranzicijske levice - pod krinko civilne družbe, za naivne volivce. Gre za model, lansiran in preizkušen pri referendumu za pitno vodo, ki je tudi med kampanjo za včerajšnje referendume odigral morda ključno vlogo. Vodi ga "mandžurijska kandidatka" Nika Kovač, 30-letna Ljubljančanka brez kakršnekoli dosedanje kariere, razen nekajmesečnega bivanja v New Yorku pri zasebni fundaciji Baracka Obame (kjer jo je mučilo domotožje), nikoli nikjer izvoljena, ampak s pomembnim partijsko-medijskim in policijskim družinskim predigrejem - po očetovi in mamini strani, za nameček pa zasebno živi s politikom stranke Levice, sicer tudi ustanoviteljem "njenega inštituta", znana vsaj po eni koruptivni aferi s proračunskim denarjem (več na tej povezavi), brez transparentnih prihodkov ali virov financiranja, toda očitno natrenirana v tujini ter z neomejenimi finančnim sredstvi in seveda neposrednim dostopom do vseh medijev v državi, pri čemer so njene besede in dejanja na meji novodobnega fašizma (na referendumu so, denimo - po njenih besedah - premagali zlo?!), ki je včeraj, na dan razglasitve referendumskih rezultatov, imela celo enak uradni medijski status kot štab vladajoče koalicije ali opozicijske SDS, predlagateljice referendumov.

IZZA REFERENDUMOV: PIJANO SLAVJE NA LEVICI, KER DOBILA JE VSE, IN BO MESARSKO KLANJE NA DESNICI
Članek
Objavljeno 28.11.2022 22:27
Uredi

aše volilno telo glasuje predvsem ideološko, kot naročijo politični liderji. Primer: ljudje so včeraj večinsko glasovali za to, da Alenka Bratušek znova postane ministrica, čeprav so jo na aprilskih parlamentarnih volitvah nagnali iz politike ...

Po včerajšnjih treh referendumih (o RTV Slovenija, širitvi Golobove vlade in dolgotrajni oskrbi), ki jih tudi ni mogoče analizirati brez političnih ter drugih implikacij letošnjih parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitev, je že možno ugotoviti naslednje:

 

- Evforija ter čustveni izlivi ekipe novinarjev in urednikov RTV, ki so se aktivirali ZA in vključno z Društvom novinarjev Slovenije eklatantno outirali kot klasični politični aktivisti na strani ene politične opcije (tranzicijske levice), pri tem pa kršili skorajda vsa možna pravila novinarskega ceha, so po nedeljski referendumski zmagi logični in upravičeni. Ne samo da - skupaj s tranzicijsko levico - dobivajo nazaj 100-odstotno kontrolo nad informativnimi programi in drugimi vsebinami javne RTV (izobraževanje, kultura), tokrat RTV dobivajo celo v upravljanje, tako rekoč samoupravljanje?! Kar je sicer smrt za normalno funkcioniranje medija. Pri čemer bodo državljani vse to prisilno financirali, če/ko jim bo - novim upravljavcem RTV - zmanjkalo denarja, pa bo vlada poviševala prisilni prispevek, kar je sicer tudi pisno že napovedal predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob.

V zameno za vse to pa bodo takšni RTV-jevci tranzicijski levici, pod krinko depolitizacije in profesionalnega novinarstva, garantirano izvajali dosledno enoumje, vse tja do vrnitve črnih list oziroma seznama nikdar-nikoli vabljenih na RTV.

 
In pozor: s ponovnim prevzemom javne RTV bo tranzicijska levica tako ali drugače obvladovala vse večinske medije v državi, z izjemno politično pravzaprav nevtralnega (sredinskega) Planet TV. Zunaj neposrednega nadzora tranzicijske levice bodo zaenkrat ostali le še mediji blizu SDS, medijski kompleks Domovina in nekaj neodvisnih nišnih spletnih portalov. Sicer pa vsak politično nevtralni (sredinski) medij tranzicijska levica nemudoma označi (beri: diskreditira) za "janšističnega".

- Nedeljski referendumu so dokončno inavgurirali skrbno izbrani del civilne družbe, bolj znan po imenom Inštitut 8. marec, kot poulično in medijsko pest za politične cilje tranzicijske levice - pod krinko civilne družbe, za naivne volivce. Gre za model, lansiran in preizkušen pri referendumu za pitno vodo, ki je tudi med kampanjo za včerajšnje referendume odigral morda ključno vlogo. Vodi ga "mandžurijska kandidatka" Nika Kovač, 30-letna Ljubljančanka brez kakršnekoli dosedanje kariere, razen nekajmesečnega bivanja v New Yorku pri zasebni fundaciji Baracka Obame (kjer jo je mučilo domotožje), nikoli nikjer izvoljena, ampak s pomembnim partijsko-medijskim in policijskim družinskim predigrejem - po očetovi in mamini strani, za nameček pa zasebno živi s politikom stranke Levice, sicer tudi ustanoviteljem "njenega inštituta", znana vsaj po eni koruptivni aferi s proračunskim denarjem (več na tej povezavi), brez transparentnih prihodkov ali virov financiranja, toda očitno natrenirana v tujini ter z neomejenimi finančnim sredstvi in seveda neposrednim dostopom do vseh medijev v državi, pri čemer so njene besede in dejanja na meji novodobnega fašizma (na referendumu so, denimo - po njenih besedah - premagali zlo?!), ki je včeraj, na dan razglasitve referendumskih rezultatov, imela celo enak uradni medijski status kot štab vladajoče koalicije ali opozicijske SDS, predlagateljice referendumov.