Ruska invazija na Ukrajino je izjemno povečala negotovost na trgih žit, navaja Ameriško kmetijsko ministrstvo (USDA) v marčevskem poročilu. Marčevsko poročilo predstavlja prvo oceno kratkoročnih učinkov vojne. Globalni obeti za proračunsko leto 2021/22, ki se konča junija, so višja pridelava, manjša trgovina, višja poraba in večje končne zaloge. USDA še ni dala ocen naslednje letine. Globalna pridelava se bo povečala predvsem zaradi še večje avstralske letine. Na podlagi posodobljene avstralske ocene se je pridelava povečala za 2,3 milijona ton na rekordnih 36,3 milijona ton. USDA je zmanjšala svetovni izvoz pšenice za 3,6 milijona ton na 203,1 milijona. To je posledica pričakovanega padcev v Ukrajini in Rusiji za tekoče proračunsko leto, ki jih je mogoče le delno izravnati s povečanji v Avstraliji in Indiji. USDA je zmanjšala ukrajinski izvoz za 4,0 milijona ton na skupno 20,0 milijonov, saj naj bi vojna motila izvoz iz črnomorske regije. Ruski izvoz se je prav tako zmanjšal za 3,0 milijona ton na 32,0 milijona ton, saj bo ladijski promet verjetno omejen in gospodarske sankcije ovirajo trgovino. Vendar pa je upad obeh črnomorskih držav delno izravnal višji izvoz avstralske in indijske pšenice – za 2,0 oziroma 1,5 milijona ton, na 27,5 oziroma 8,5 milijona ton. Uvozniki ne najdejo dovolj blaga USDA tudi ocenjuje, da bo večja letina v Avstraliji povzročila zelo konkurenčne cene in dvignila avstralski izvoz na rekordne ravni. Zaradi velikih zaloga inzelo visokih cen svetovnih cen pšenice naj bi se nadaljeval tudi pospešen izvoz iz Indije. Na drugi strani bo zmanjšan uvoz naslednjih držav: Turčije, Egipta, Afganistana, Alžirije, Kenije, Pakistana, Tanzanije in Jemna na podlagi nižje dostopne črnomorske pšenice na trgu v višjem cenovnem razredu na svetovnem trgu.Iz istega razloga se je zmanjšala tudi napoved svetovnega porabe za 0,8 milijona tone na 787,3 milijona. Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Družina Pavlica živi v središču Dornberka že več kot 200 let, nekaj generacij nazaj so bili v  njej učitelji, zato so pred desetletjem odprto turistično kmetijo poimenovali pri 'Pr prfesorjevih, kot jim rečejo po domače. Turistična dejavnost na kmetiji je sedaj obliž na težave z vinogradništvom, ki mu je že četrt stoletja predana aktivna generacija na kmetiji: Tadej z ženo Mojco ( ki je sicer zaposlena kot računovodkinja ), pri delu že pomagajo njuni štirje sinovi: Žiga, Tevž, Nace , in Ahac ter Tadejev brat  Janko. Tadej se je najprej odločil za medicinski poklic, ker pa je bil klic narave močnejši, se je po šolanju odločil za kmetovanje. Delno tudi zato, ker mu je kmalu umrl oče in je imel, takrat  na manjši kmetiji proste roke. Le-to je iz poldrugega hektarja kmalu povečal z dolgoročnim najemom zemljišč pri državnem skladu in zasebnikih, ki so v 90-tih letih kmetovanje opuščali. S 30 hektarji vinogradov in več kot 200 tonami pridelka grozdja je bil dolga leta največji kooperant kleti Agroind Vipava 1894. Zgodba z največjo vipavsko kletjo zanj še vedno ni končana, in kot vemo, se je tudi za vse  druge kooperante končala klavrno. V stečaju je bila najprej prodana ukrajinskim podjetnikom, a ti z  vinarstvom niso imeli resnih namenov. Leta 2017 je bila zato na dražbi ponovno prodana avstrijskim kupcem slovenskih korenin Michaelu Blaschitzu in vinarju iz avstrijske Štajerske Hannesu Sabathiju. Še vedno neporavnani računi s kletjo Vipava  Sem največji upnik vipavske kleti, ukrajinski  lastniki zirom iz stečajne mase mi dolgujejo še vedno okrog 20.000 evrov, skupaj s sedanjimi lastniki pa okrog 70.000 evrov za grozdje. V normalnem letniku še vedno pridelam 240 ton grozdja in do lani sem bil še vedno največji vinogradnik vipavske kleti.  V prvem letu avstrijskega lastništva, leta 2017, je bilo grozdje plačano dobro, plačan je tudi pridelke letnikov 2019 in 2020, dolgujejo pa mi še 45.000 evrov za 90 ton grozdja letnika 2018. Vso grozdje je bilo vrhunske kakovosti, na merlotu smo celo porezali šparone in na njih sušil grozdje, njegova pridelava je bila znatno dražja.  Plačali so le tisti del prevzetega grozdja, ki so ga potrebovali po  njihovem odkupnem  načrtu, ves  presežni pridelek v zelo obilnem letniku 2018, ko je bil grozdja po državi povsod preveč, pa so prevzeli na konsignacijo. Zato uradno  tega vina  ne bi smeli prodajati, ker je  še vedno naše. To vino naj bi šlo v destilacijo v prvem koronskem letu 2020, in obljubili so nam, da bo grozdje plačano takoj, ko prejmejo od države zanj sredstva, a dolga še vedno niso poravnali, « pravi Tadej Pavlica sedaj, ko je dokončno prekinil sodelovanje s Kletjo Vipava, odločitev pa je, je prepričan za nazaj, sprejel nekaj let prepozno. Tudi sedanji lastniki so namreč ponujali vinogradnikom  najprej lepe besede, plačilo pa z zamudo. Z njimi je imel podpisano desetletno pogodbo, a so jo kršili že prvi teden prvega leta, ko so plačali 20 – odstotno akontacijo z enomesečno zamudo, vendar so jim kmetje takrat še pogledali skozi prste. Vsaj pri njemu je ta zgodba končana, večino grozdja bo prodal zasebnim kupcem doma in nekaj čez mejo v Italijo, pridelek za 30.000 litrov vina pa bo obdržal doma, saj  tudi odločitev za samostojno trženje vina iz  tako veliko količino pridelka ni preprosta. Predvsem je treba zgraditi in opremiti zelo drago vinsko klet in poiskati kupce. Prelomni letnik 2021 Ker so bile z vinogradništvom vedno večje težave, so v družini Pavlica najprej razmišljali o vinotoču, manjšo klet so namreč že imeli. Načrti pa so prerasli v turistično kmetijo, zanjo so namenili parcelo nekdanjega hleva ob hiši in objekt dogradili  leta 2010. »Na srečo smo opremili kuhinjo in se usmerili na toplo hrano, da smo lahko plačali kredit za novi objekt. V njem lahko sprejmemo 60 gostov, pod njim je vinska klet, v nadstropju pa stanovanjski del. Vrednost naložbe je bila okrog 0,9  milijona evrov, in to brez opreme kleti, za katero je potrebno vsaj še pol milijona. Slednja je zelo velika, Tadej si je »rezerviral« za vino prostor z zmogljivostjo za 0,5 milijona litrov oz. za tri vinske letnike, sedaj je  v njej le za 20.000 litrov  vina nerjaveče posode in okrog 40 barikov. Odločil se je, da ničesar ne bo delal polovičarsko, opremil jo bo, ko mu bodo to dopuščala sredstva. Zato lahko- kot so tudi doslej- prodajajo le odprto vino, njihova prva buteljčna vina- to bodo malvazija , merlot, modri pinot in cabernet letnika a 2021, morajo v leseni posodi najprej še dozoreti. Družina Pavlica obdeluje šest hektarjev vinogradov v Dornberku, 15 hektarjev v Renčah in osem na Biljenskih gričih. Vinogradi so v najboljši rodnosti, stari med osem in deset let. Glavne sorte so chardonnay, malvazija, merlot in cabernet sauvignon, in še sivi pinot, barbera, laški rizling, pinela in tokaj. Prelomni letnik za njihovo klet bo 2021, ker se  bodo na trgu prvič samostojno predstavili z buteljčnimi vini tega letnika sort malvazija, modri pinot, merlot in cabernet sauvignon. Letos bodo stekleničili tudi prvo serijo penečega vina (charmat) iz pinele.   Vrata  v podzemlju še nezaključene turistične kmetije so odprli leta 2011, sprejemajo v glavnem skupine za razne družinske jubileje. Glavni del domače ponudbe pa ni vino, alo, temveč hrana. Delo so si razdelili tako, da Tadejeva mama pripravlja  zelenjavne jedi, žena Mojca kruh in pecivo, Tadeje pa skrbi za mesni del ponudbe. Gostov so imeli do korone vedno dovolj, in to samo z »reklamo od ust do ust« zadnji dve leti pa jim je, tako kot vsem drugim, promet padel za 80 odstotkov, živahno je bilo le  od poletja do jeseni.  » Z letošnjim  marcem se je vzdušje spet otoplilo, in zanimanje gostov oživljati, ljudje potrebujejo druženje, kar smo videli že lani. Po primorsko bi rekli, da so se družili » do zadnjega solda«, oz. do jutra, saj imamo turizem tor na lokaciji, kjer nikogar ne motimo. H klasični ponudbi mesa smo zadnja leta dodali tudi ovčetino, saj redimo na Biljenskih gričih 100 ovac jezersko-solčavske pasme in nekaj koz. Tudi med pandemijo smo njihovo meso prodali brez večjih težav, tako muslimanskim priseljenem v okolici kot kupcem iz Italije po dobri ceni, nanj pa so se zaradi dobre kakovosti navadili tudi naši gostje, »pravi Tadej. Na MKGP zavrnil vlogo za prestrukturiranje  Če je dodatna ponudba mesa drobnice na krožniku več kot dobrodošla, pa so manj logični  razlogi, zakaj je začeli ovce Tadej na kmetiji Pavlica sploh rediti. Tudi ti so prepleteni s stečajem kleti Agroind Vipava, ki je obdelovala 240 hektarski kompleks izjemne vinogradniške lege Biljenski griči. Ti so hirali in propadali skupaj s podjetjem, po stečaju jih je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov na razpisu ponudil v najem okoliškim vinogradnikom. Tadej Pavlica je dobil v najem 30 hektarjev opuščenih vinogradov, in prijavil prvo leto za prestrukturiranje osem hektarjev. Obnove so  kljub podpori državnih sredstev – ( na razpisu za prestrukturiranje so prejeli  okrog 16.000 evrov po hektarju) velik finančni zalogaj. Teh prijavljenih osem hektarjev, njihova obnova je stala povprečno 25.000 evrov/ ha, je obnovil v letu 2019. Na  njih  je posadil tri hektarje chardonnaya in pet hektarjev malvazije. Večina trt je še naprej na terasah, gostota 4000 trt po hektarju, del je spremenil v vertikalo. Načrtoval je, da bo z najemom površin na Biljenskih gričih opustil manjše zasebne parcele in strnil večino pridelave na eni najboljših leg v Vipavski dolini. Toda ko je v letu 2019 prijavil za prestrukturiranje še naslednjih deset hektarjev, so njegovo vlogo na kmetijskem ministrstvu zavrnili s pojasnilom, da so trte že tako iztrošene. Zato se ni več mogoče prijaviti na razpis za prestrukturiranje vinogradov, temveč na razpise v okviru PRP, ki so administrativno veliko zahtevnejši. Poleg tega je obnova vinogradov povezana z sadilnimi pravicami- ker je tri hektarje skrčil na drugih legah, bo te pravice prenesel na enako površino na Biljenskih gričih in tako lahko kandidiral za  podporo za prestrukturiranje. Na  preostanku neobnovljenih površin, tj. 19 hektarih  pa  je  začel rediti ovce, ki ne zahtevajo posebnih naložb. Te so lahko celo leto zunaj, površine pa izkoriščene.  Poleg drobnice pa je na Biljenskih gričih, opozori Tadej, veliko divjadi, ki jemlje voljo vsem vinogradnikom. Z grozdjem si postrežejo divji prašiči, jeleni, tudi šakali niso redki. Na 1000 mladih trtah je  tako lani po lomastenju  divjati ostalo le 200 kilogramov grozdja, teknejo jim pa vse sorte, tudi merlot, ki se ga v preteklosti niso dotaknile. Dodatni razlog za škodo je bila lanska pozeba sadja, živali pa razen grozdja niso imele na voljo druge hrane.  Še dobro, da je na trtah na prosto viseči vzgoji grozdje  živalim težje dosegljivo, sklene Tadej, ki je v mislih že pri nakupu dragih gnojil in sredstev za varstvo trte,  letos bo dražja vsaj med 100 do 150 odstotkov.

Kmetijski minister dr. Jože Podgoršek se je 8.3.  sestal z namestnikom ministra za kmetijstvo Republike Madžarske Zsoltom Feldmanom na temo kmetijstva v času vojne v Ukrajini in seznanitev z aktivnostmi, ki jih državi izvajata za stabilno oskrbo prebivalstva s hrano. V pogovoru sta posebej pa izpostavila odlok o izvozu pšenice, ki ga je sprejela vzhodna soseda in njegov morebiten vpliv na Slovenijo. Kot je pojasnil namestnik madžarskega ministra, pri tem ne gre za prepoved izvoza, ampak omejitev, po kateri pristojno ministrstvo po prijavi namere izvoza v  enem mesecu odloči, ali bo država uveljavljala predkupno pravico pri nakupu pšenice. Minister dr. Podgoršek je med drugim poudaril, da je Madžarska zelo pomemben trg za slovensko preskrbo z žiti, saj več kot polovico žit uvozimo iz Madžarske ( 60-80 tisoč ton letno). Izrazil je zaskrbljenost, da bi omejitev, ki jo je uvedla Madžarska, vplivala na časovne zamike in zamude pri dobavi pšenice iz Madžarske in pričakovanje, da Madžarska omogoči vsaj izpolnjevanje pogodbenih zavez v običajnih količinah. Ob tem je izpostavil, da moramo rešitve za prehranski sektor iskati skupaj in usklajeno znotraj EU. Namestnik madžarskega ministra Zsolt Feldman je pojasnil, da je ukrep začasen in da je bil uveden s ciljem zagotovitve prehranske varnosti na Madžarskem. Poudaril je, da Madžarska razume tudi napore naše države pri zagotavljanju prehranske varnosti za prebivalce Slovenije, zato se bodo trudili, da ne bo prišlo do bistvenih vplivov na blagovne tokove in da ne bo večjih časovnih zamikov za že dogovorjene posle.  

Digitalni svet ni prava zamenjava za osebna srečanja in pokušanja vin – vinarji, ljubitelji vin in distributerji so siti video konferenc, so poudarili na srečanju za medije največji nemški sejmarji v Düssledorfu, ki organizirajo tudi največji vinski sejem Prowein in njegove satelitske sejme v Aziji in Latinski Ameriki. Na največji svetovni vinski tržnici, ki so jo iz tradicionalnega termina v marcu prestavili na 15. do 17. maja, letos pričakujejo 5500 razstavljavcev iz 60 držav. Sejmarji v Düsseldorfu so že 28-krat odprli vrata največjega vinskega sejma Prowein. Ta ima izjemno vlogo v vinarski industriji v svetu, ne le v Nemčiji, in je zelo mednarodno aktiven. Prowein organizira satelitske sejme v Šanghaju, kjer so začeli leta 2013, in še v Singapurju, Hongkongu, Sao Paolu in prvič v Indiji v Mumbaju. Zaradi vse težjih potovanj tako močno olajšajo srečanja oz. aktivnosti v sektorju pijač, in hkrati sami bolje spoznajo posebnosti trga v posamezni svetovni regiji, baze informacij pa so na voljo tudi njihovim razstavljavcem. Kljub koronskemu zastoju nemški organizatorji pozorno sledijo spremembam v trgovini in porabniškim navadam na globalnem vinskem trgu, za kar so potrebne notranje informacije, ki so jih zanje že petič zbrali in analizirali strokovnjaki z univerze v Geisenheimu. V anketah je sodelovalo 3000 deležnikov iz 48 držav starega in novega sveta, iz velikih in malih vinskih kleti, izvozniki, uvozniki, specializirani trgovci z vinom ter predstavniki gostinstva in gostinstva. Na podlagi edinstvenega »potovanja skozi čas«, ki ga od leta 2017 izvaja Prowein s tržnim barometrom za mednarodni vinski sektor, so v poslovnem poročilu ocenili pomen izzivov, s katerimi se sooča sektor po dveh letih pandemije. Rezultate je predstavila dr. Simone Loose, vodja tržnih raziskav na Inštitutu za vino in pijače na Univerzi v Geisenheimu.  PODRAŽITVE OGROŽAJO DONOSNOST Sedanje gospodarske razmere so v vinskem sektorju boljše od pričakovanj. Mednarodna trgovina z vinom si je očitno opomogla in sektor optimistično gleda v prihodnost po covidu-19. V nasprotju s pričakovanji se gospodarsko ozračje ni več poslabšalo – vinskemu sektorju je bilo v letu 2021 bolje kot v letu 2020. Španski in italijanski vinarji upajo na večje povpraševanje po vinu po pandemiji, francoski pridelovalci so nekoliko manj optimistični zaradi majhnega lanskega pridelka po pomladanski pozebi, nemški vinarji so na splošno bolj zadržani, realno stanje pa ostaja na ravni lanskega leta. Preobremenjene dobavne verige in naraščajoče cene so trenutno ključni izziv vinskega sektorja. Sočasno okrevanje gospodarstva v svetovnem merilu po koronski pandemiji povzroča izjemna povečanja stroškov energije, surovin in prevoza ter dolgih zamud pri globalnem pošiljanju blaga in s tem tudi pri pošiljkah vina. Povečanje stroškov ogroža donosnost mednarodnih poslov z vinom. Vinarji so zato pred odločitvijo, da povečanja stroškov prenesejo naprej v dobavno verigo. Ker so izdatki kupcev v tem inflacijskem ozračju na splošno izpostavljeni bistveno večjim bremenom, je sektor zaskrbljen zaradi odzivov pivcev vina na povišanje cen. Hoteli in restavracije ter specializirani trgovci z vinom še vedno čutijo omejitve, ki jih povzroča covid-19. Posledice pandemije so na tretjem mestu seznama aktualnih težav. Po začetnem okrevanju poleti 2021 sta bila od jeseni naprej znova omejena turizem in industrija srečanj po vsem svetu. Čeprav upajo, da bo poletje 2022 prineslo opazne izboljšave in normalizacijo razmer za delo, ni jasnega odgovora, kako bo videti »nova normalnost« v družbenem življenju po pandemiji.  EKOLOŠKA PRIDELAVA UTIRA POT TRAJNOSTNI Geisenheimski raziskovalci so se letos osredotočili na vprašanje trajnostnih in podnebnih sprememb, ki sta tudi ključna izziva vinarskega sektorja. Ekološko certificirano vinogradništvo je že zelo razširjeno, a z različno visokim deležem v različnih vinorodnih regijah zaradi podnebja. Certificirano ekološko vinogradništvo ima dolgo tradicijo, v pridelavi ne uporablja sintetičnih snovi za varstvo vinske trte. Zeleni dogovor EU si prizadeva za obdelavo četrtine evropskih vinogradov na ekološki način s certifikatom. To je povzročilo burno razpravo v vinskem sektorju o tem, kako zares trajnostno je ekološko vinogradništvo v resnici. Vodilni v vinogradništvu, ki so bili vključeni v anketo, imajo občutno več ekoloških certifikatov od povprečja panoge. Pričakovano zaradi klimatske prednosti suhega, sredozemskega podnebja, je ekološko vinogradništvo najbolj razširjeno v Španiji (61 %), v Italiji (52 %) in v Franciji (35 %) od v anketo vključenih pridelovalcev, skoraj vsi pa so potrdili, da bi lahko svojo pridelavo v prihodnosti preusmerili v ekološko. Glede na vlažno in hladno podnebje, ki spodbuja glivične bolezni, je od nemških udeležencev, ki so sodelovali v raziskavi, v ekološko pridelavo vključenih le 21 %, večina pridelovalcev pa razmišlja o tem načinu pridelave. Zanimivo je, da si želijo v množici obstoječih certifikatov predstavniki vinarstva le en dober standard.   V vinarskem sektorju, med pivci in v gostinstvu ima ta načina pridelave podporo, a kupci dražje pridelave oz. ekoloških vin niso pripravljeni plačati. Kljub temu večina specialistov v vinarstvu ocenjuje, da se bo rast ekološke pridelave v prihodnje nadaljevala. Najbolj optimistično gledajo nanjo predstavniki trgovine v Skandinaviji, Belgiji, Luksemburgu, Franciji in Italiji.   V nasprotju z njimi pa trgovci z vinom iz Nemčije, z Nizozemske in iz vhodne Evrope poročajo, da kupci ekoloških vin niso pripravljeni plačati in so zato posledično manj optimistični. To je tudi razlog, da pridelovalci odklanjajo ekološko certifikacijo, ki jim povzroča dodatne stroške. Le tretjina jih zato pričakuje, da bo v EU v eko pridelavo vključenih 25 % vinogradov, le pol pa jih verjame, da je donosna pridelava hkrati okoljsko trajnostna in podobno, da je ekološka pridelava dolgoročno vzdržna. V Nemčiji je skoraj polovica vinogradnikov kritična do uporabe herbicidov, zato večina vinarjev pričakuje bolj celovit koncept okoljske trajnosti, teh pričakovanj pa pandemija ni zmanjšala.   PODNEBNI UKREPI POSPEŠUJEJO KONCENTRACIJO PODJETIJ Na drugi strani se zato povečuje certifikacija za trajnostno pridelavo, v Španiji, Italiji, Portugalskem, Avstriji in Grčiji je vanjo vključenih polovica anketiranih v raziskavi, vendar je takšnih manj med manjšimi vinskimi kletmi, zlasti v Nemčiji. Trajnostna certifikacija pa skoraj ni prisotna v vinski trgovini in gostinstvu. Vinogradniki so kot svoj prispevek k trajnosti omenili zmanjšanje uporabe herbicidov, skrb za biotsko pestrost, manjšo porabo vode in gnojil. Od treh stebrov trajnosti – ekonomskega, okoljskega in družbenega – pa je na prvem mestu ekonomski steber, kar pomeni dolgoročno preživetje podjetja. Samo ekonomsko uspešna in uspešna podjetja lahko vlagajo v okolje in družbo. V trajnostni pridelavi vodijo države Novega sveta in Francija, tam je približno polovica anketiranih vinogradnikov že certificiranih v tej kategoriji. V Španiji, Italiji, na Portugalskem, v Avstriji in Grčiji 40–50 % anketiranih razmišlja o trajnosti certificiranja v prihodnosti. Od večjih podjetij oz. zadrug pa jih ima že tretjina trajnostni certifikat ali je v postopku certificiranja. Ozaveščenost o trajnostnem certificiranju je bila doslej najmanjša v segmentu trgovine z vinom in gostinstvu. Celovita trajnostna usmeritev gre še korak dlje in vključuje ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, varčevanje z vodo in energijo ter ukrepe za gospodarsko in socialno trajnost. Podnebne spremembe in strožji okoljski predpisi pa vplivajo na nižjo donosnost in postavljajo vinarje pred velike izzive. Procesi podnebnih sprememb se nadaljujejo in tudi v omenjeni raziskavi predstavljajo močno ali zelo močno grožnjo za šest od desetih pridelovalcev vina, zaradi česar so potrebni dragi prilagoditveni ukrepi. Glede na nizko donosnost večine vinarskega sektorja je spopadanje z okoljskimi izzivi gospodarsko breme zlasti za številna manjša podjetja in bo dodatno pospešilo proces koncentracije. Pridelovalci vina se soočajo tudi z večjimi izzivi zaradi povišanja cen, v Franciji in Nemčiji jim prodajo greni še močna evropska zdravstvena politika za zmanjšanje porabe alkohola. Proizvajalci v državah novega sveta, ZDA, Avstralije in Južne Afrike pa kot posebne izzive dojemajo mednarodno trgovinsko vojno in konkurenco drugih pijač (pivo, mešanice in legalizacija konoplje).  

Povečanje ekološkega kmetijstva, akvakulture in pridelave hrane močno prispeva k zmanjšanju uporabe kemičnih gnojil, pesticidov in protimikrobnih sredstev ter ima pozitivne učinke na naše podnebje, okolje, biotsko raznovrstnost in dobrobit živali. Zato je bila vloga ekološke pridelave opredeljena kot ključna pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora, strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost. Na podlagi tega je Komisija opredelila cilj, da bo do leta 2030 ekološkemu kmetovanju namenjenih 25 % kmetijskih zemljišč v EU in da se bo znatno povečala ekološka akvakultura. V podporo temu cilju je Komisija marca 2021 sprejela akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave,  v skladu s katerim je treba za spodbujanje ekološke pridelave povečati povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih. Za to je med drugim potrebna večja ozaveščenost javnosti o značilnostih in koristih ekološke pridelave.  Zato je EU uvedla letne nagrade, ki priznavajo odličnost v ekološki vrednostni verigi. Njihov cilj je nagraditi najboljše in najbolj inovativne akterje v ekološki verigi ter prispevati k zmanjšanju vpliva kmetijstva na okolje in podnebje ter k uresničevanju strategije EU za biotsko raznovrstnost in strategije „od vil do vilic“. Te nagrade bodo prvič podeljene leta 2022. Ekološke nagrade EU skupaj organizirajo Evropska komisija, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Evropski odbor regij ter organizaciji COPA-COGECA in IFOAM Organics Europe. Kategorije nagrad in nagradeShemo ekoloških nagrad EU sestavlja sedem kategorij in osem nagrad. Pomenijo priznanje različnim vključenim v ekološke vrednostne verige, ki so razvili odličen, inovativen, trajnosten in navdihujoč projekt, ki prinaša resnično dodano vrednost za ekološko pridelavo in porabo. Vprašalnike si lahko ogledate samo v vednost za oddajo prijav na ekološke nagrade EU. Povezave do spletnih prijav bodo na voljo od 25. marca 2022. Kategorija 1: najboljša ekološka kmetovalka in najboljši ekološki kmetovalec.  Cilj te nagrade je nagraditi kmetovalca in kmetovalko. To nagrado organizirata organizaciji COPA-COGECA in IFOAM Organics Europe. Kategorija 2: najboljša ekološka regijaCilj te nagrade je nagraditi regijo. To nagrado organizira Evropski odbor regij. Kategorija 3: Najboljše ekološko mestoCilj te nagrade je nagraditi mesto. To nagrado organizira Evropski odbor regij. Kategorija 4: Najboljša ekoregijaCilj te nagrade je nagraditi ekoregijo. To nagrado organizira Evropski odbor regij. Kategorija 5: Najboljše ekološko  srednje in malo podjetje (MSP) Cilj te nagrade je nagraditi malo ali srednje podjetje (MSP) s sedežem v EU, ki predeluje ekološke proizvode. To nagrado organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor. Kategorija 6: Najboljši trgovec z ekološko hrano na drobnoCilj te nagrade je nagraditi trgovca z ekološko hrano na drobno s sedežem v EU, ki prodaja ekološke proizvode. To nagrado organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor. Kategorija 7: Najboljša ekološka restavracijaCilj te nagrade je nagraditi samostojno restavracijo ali obrat v sklopu hotela ali ponudnika gostinskih storitev, ki na meniju ponuja certificirane ekološke proizvode. To nagrado organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor. Žirijo, ki bo odločala o končnih zmagovalcih, bodo sestavljali predstavniki: Evropske komisije,Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,Evropskega odbora regij,organizacije COPA-COGECA,organizacije IFOAM Organics Europe,Evropskega parlamenta inSveta Evropske unije.Zakaj se prijaviti?Ali želite prispevati k večji ozaveščenosti javnosti o ekološki pridelavi v EU? Ali želite prispevati k večji cenovni dostopnosti in/ali dostopnosti ekoloških proizvodov v EU? Ali ste v ta namen razvili in izvedli ali še vedno izvajate odličen, inovativen, trajnosten in ponovljiv projekt? Ali želite, da se javnost bolje seznani s tem projektom? Če je odgovor na katero od zgornjih vprašanj pritrdilen, se prijavite za ekološke nagrade EU. Če zmagate, boste prejeli nefinančno nagrado v obliki priznanja, vašemu projektu pa bodo omogočili večjo prepoznavnost v javnosti. Če ste torej ekološki kmetovalec, mesto ali regija, ki ekološko hrano zagotavlja bolnikom ali šolarjem ali kako drugače spodbuja ekološko pridelavo, ali če ste podjetje v ekološki prehranski verigi z edinstvenim pristopom, se prijavite za ekološke nagrade EU. Kako se prijaviti?Preberite različne oddelke tega spletnega mesta, zlasti merila za upravičenost in merila za izbor.Izberite nagrado, za katero se želite prijaviti.Spletne prijave lahko oddate od 25. marca 2022 naprej.Prijaviteljem bomo zastavili zaprta usmerjevalna vprašanja, med katerimi se jih nekaj navezuje na štiri načela ekološke pridelave in stebre trajnostnosti. Na podlagi teh vprašanj bodo prijavitelji lahko bolje strukturirali svoje odgovore, žirija pa bo na ta način pridobila več podatkov o prijaviteljih. Dolžina odgovorov na odprta vprašanja je omejena.Merila za izborKdo se lahko prijavi?Prijavi se lahko vsak akter ali institucija vzdolž ekološke vrednostne verige, ki s pomembnim projektom prispeva k večji cenovni dostopnosti in/ali splošni dostopnosti ekoloških proizvodov v EU. Nosilci projektov morajo imeti sedež ali prebivališče v EU. Prijave je treba oddati v enem od uradnih jezikov EU, projekti pa morajo potekati v EU. Prijave za ekološke nagrade EU morajo izpolnjevati spodaj navedena merila za upravičenost. Prijave morajo biti oddane v obdobju od 25. marca 2022 do 8. junija 2022 do 23:59:59 po srednjeevropskem času prek spletnih povezav, ki so na voljo na tem spletišču v razdelku Kategorije nagrad in nagrade. b) Prijave morajo biti v enem od uradnih jezikov EU. c) Prijavitelji morajo biti pravne ali fizične osebe s sedežem ali prebivališčem v eni od 27 držav članic EU. d) Prijavljeni projekt mora potekati v EU in se jasno nanašati na eno od sedmih kategorij nagrad/osmih nagrad za leto 2022. Istega projekta ni mogoče prijaviti za več kategorij/nagrad. Posamezni prijavitelj se lahko prijavi samo za eno nagrado. Za posamezno nagrado je mogoče oddati največ eno prijavo. e) Projekt mora biti že v celoti izveden ali biti v dovolj zreli fazi, da ga lahko žirija oceni (tj. fizična izvedba mora biti dovolj daleč, da je mogoče dokazati doseganje ciljev). f) Posebna merila za upravičenost za posamezno kategorijo nagrade: najboljša ekološka kmetovalka in najboljši ekološki kmetovalec: s prejetim certifikatom v skladu z Uredbo (EU) 2018/848 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov;najboljša ekološka regija: regija na ravni NUTS 2;najboljše ekološko mesto: brez posebnih meril za upravičenost;najboljša ekoregija: ekoregija je opredeljena kot geografsko območje, na katerem kmetovalci, javnost, organizatorji potovanj, združenja in javni organi sklenejo sporazum o trajnostnem upravljanju lokalnih virov, ki temelji na ekoloških načelih in praksah;najboljše ekološko MSP: podjetje, certificirano v skladu z Uredbo (EU) 2018/848, ki ustreza opredelitvi MSP (podjetje, ki zaposluje manj kot 250 oseb in ima letni promet, ki ne presega 50 milijonov evrov, in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov evrov) in katerega pridelava je 100-odstotno ekološka (pomeni ekološke proizvode ali proizvode iz preusmeritve);najboljši trgovec z ekološko hrano na drobno: podjetje, certificirano v skladu z Uredbo (EU) 2018/848, ki ima v prodaji certificirane 100-odstotno ekološke proizvode (pomeni ekološke proizvode ali proizvode iz preusmeritve) (razen neživilskih proizvodov ali živilskih proizvodov, ki niso na voljo kot ekološki);najboljša ekološka restavracija: na meniju ponuja certificirane 100-odstotno ekološke proizvode (pomeni ekološke proizvode ali proizvode iz preusmeritve), kadar je to mogoče (v skladu z Uredbo (EU) 2018/848). Merila za podelitev nagradeŽirija za ekološke nagrade EU bo vse upravičene prijave ocenila na podlagi naslednjih horizontalnih meril za podelitev nagrade: odličnost: nagrajenec je moral razviti odlično pobudo, ki prinaša resnično dodano vrednost za ekološko pridelavo. To pomeni dobre rezultate in učinek projekta glede na njegove prvotne cilje. Za projekte je treba dokazati učinek na zadevnem področju in ozemlju, poleg tega pa morajo biti razvidni rezultati projektov glede na prvotno zastavljene cilje;inovativni značaj projekta v izbrani kategoriji nagrad: projekti ne smejo biti „običajni“, temveč je treba dokazati, da se uporabljajo novi pristopi in nove organizacijske metode ali da se za ekološke proizvode dosegajo novi (ali znatno) izboljšani rezultati. Merila za merjenje inovativnosti za vsako kategorijo so podrobneje opisana v posebnem oddelku posamezne kategorije.stebri (okoljske, socialne in gospodarske) trajnostnosti projekta: projekti morajo izkazovati trajnostnost in to, da v prihodnosti lahko delujejo kot samostojna pobuda ali projekt;prenosljivost in možnost ponovitve projekta drugje v EU: za projekt je treba dokazati, da pomeni dobro prakso v širšem kontekstu (na ravni EU) in da je ali bi lahko bil zgled tudi v drugih krajih. Projekt bi moral biti tudi zgled učinkovitih načinov obveščanja o ciljih in rezultatih.

Pred tednom dni, po ruskem napadu na Ukrajino, sta Tim Nandelstädt   in Torben Reelfs zapustila državo, v kateri sta si ustvarila preživetje pred 13 leti. Torben Reelfs nam je povedal o trenutnem življenju na  njunii kmetiji v Ukrajini. Po začetku ruske invazije na Ukrajino sta Torben Reelfs in Tim Nandelstaedt zapustila svojo kmetijo v zahodnem delu države. Torben Reelfs   je po telefonu predstavil  položaj kmetov v vasi Lvovskem okraju.Obdelovalna kmetija Torbena Reelfsa in Tima Nandelstädta, južno od Lvova  že 13 let daje dohodek lokalnim družine v kmetijstvu na   1.900 hektarjih. Pridelujejo ozimno pšenico, ozimni ječmen, ogrščico, sladkorno peso, koruze in soje. Ko so sošolci ustanovili podjetje, je po vsej državi vladal duh optimizma. Njen posel je oživel vas in neizkoriščena kmetijska zemljišča. Namesto za obstoj in prihodnosti podjetja se sedaj vsa energija dveh nemških kmetov in njunih zaposlenih pretaka v ukrepe, ki obljubljajo vse prej kot optimizem. Ključna točka za vse odločitve je zdaj vojna. Zaposleni nadaljujejo z delom Torben in Tim sta v Nemčijo prispela v petek z dvema prijateljema s kmetije in njunim nemškim upravnikom kmetije. Na dan invazije ruske vojske je peterica odšla na Poljsko. Zjutraj je po Reelfsovih besedah ​​vodja operacije videl   raketo, ki je prešla njegovo območje in zadela bližnji vojaški objekt.Svojim 25 zaposlenim sta omogočila, da prenehajo z delom v podjetju. Brez vodenja   podjetja na kraju samem zaposleni trenutno delajo, kar lahko. Podjetje je včeraj lahko kupilo gnojilo, ki so ga zaposleni raztresli. Zaloge goriva so še vedno okoli 5000 litrov in po podatkih Reelfsa še niso porabljene, pričakujejo pa, da se bo ukrajinska vojska približala kmetijam in prosila za zagotovitev dizelskega goriva. Vaščani so zagradili cesto z betonskimi bloki Torben in Tim sta izpraznila račun in nakupila opreme, kot so neprebojni jopiči. V moko so predelali tudi 120 ton pšenice in jo podarili vojnim območjem. "Kot tuji vlagatelji smo v celoti vključeni," pravi kmet iz vzhodne Frizije. Nihče v tovarni ali na vasi se noče odpovedati Ukrajini in njeni neodvisnosti, za katero so se borili leta 2004. Med prebivalci je neverjetna pripravljenost, da zaščitijo svojo vas. Skoraj vsi prebivalci so se odločili ostati v vasi in združiti moči, poroča Reelfs. Tako so postavili   betonske bloke za blokado   tankov. Prebivalci so postavili tudi straže s štiriurnimi izmenami, da bi ruske vojake držali stran od vasi. V delavnici so   varili protitankovske pasti. Ugasnili so sprejemnik, ki so ga uporabljali za GPS-kontrolo svojih kmetijskih strojev, da bi preprečili ruski vojski, da bi izmenjevala signale. Reelfs pravi, da   se sicer težko moralno vprašanje, ali je prav, da vojsko podpirajo z donacijami, ne postavlja več. Upoštevati je treba tudi, da bo vsako orožje, ki se zdaj dostavi Ukrajini, pomagalo preprečiti širjenje vojne proti zahodu. Podpora ukrajinske vojske je torej za Reelfsa smiselna. Prepoved izstopa iz države moškim državljanom, starim od 18 do 60 let, ki jo je izdal ukrajinski predsednik Zelenski, je bila logična odločitev. Agrarni ekonomist je osupel nad Putinovo agresivno vojno: »Ukrajina lahko vse izgubi, zadnjih 30 letih se je borila za demokracijo. Rusija po drugi strani od vojne nima veliko koristi.