Na tržnici Bežigrad v Ljubljani je ob petkih in sobotah tudi nekaj kmetij, ki prodajajo svoje pridelke. V ponudbi imajo še gomoljnice, nekateri tudi blitvo, špinačo, ohrovt,brstični ohrovt in por, večina pa predvsem sveže rezane radiče, motovilc in regrat. Tržnica Bežigrad na Linhartov podhod v kleti kompleksa Plava Laguna obratuje med tednom od 7. do 14, ob petkih od 7. do 17. in ob sobotah od 7. do 14. Med tednom prodajajo zelenjavo tri podjetja, ki imajo nekaj svežih vrtnin od domačih pridelovalcev, večino pa iz uvoza. Ob petkih in sobotah se jim pridružijo še tri ali štiri kmetije, ki imajo svoje vrtnine, nekatere pa poleg svojih ponudbo dopoljujejo tudi iz uvoza.  Cene vrtnin so visoke in nihajo glede na ponudbo in povpraševanje.  Cene na tržnicah v Ljubljani:  Cena v evrih/kg Blitva 4,00-6,00 Brokoli 4,00-5,00 Buča, maslena 2,50-4,00 Buča, čajotka 3,00-4,00 Cikorija 5,00-6,00 Cvetača 3,00-4,00 Čebula 2,00-2,50 čebula, mlada 6,00 Česen 8,00-10,00 Fižol, zrnje 7,00-12,00 Hren 6,00-8,00 Koleraba 2,00-2,50 Korenje 2,00-2,50 Koromač 4,00 Krompir 1,00-1,50 Krompir, sladki 4,00 Motovilec 10,00-15,00 Ohrovt 2,50-3,00 Ohrovt, brstični 6,00-8,00 Paradižnik (Lušt) 4,00-5,00 Pastinak 7,00 Peteršilj, koren 5,00-7,00 Peteršilj, šop 0,50 Por 3,50-4,00 Radič 3,00-6,00 Radič, siljen 10,00-12,00 Rdeča pesa 2,00-2,50 Redkev, črna 2,00-3,00 Redkvica, šop 1,00 Regrat 15,00-2,00 Repa 2,00-2,50 Repa, kisla 2,50 Solata 3,00-4,00 Špinača 6,00-8,00 Topinambur 4,00 Zelena, gomoljna 3,50-4,00 Zelena, list 3,50-4,00 Zelje, glave 2,00-3,00 Zelje, kislo 2,50 Hruške 2,50-3,50 Jabolka 1,50-3,00 Kutine 3,00 Jajca (komad) 0,25-0,30 Med 12,00-15,00 Orehi 12,00-14,00 Vir: Kmečki glas, tržnice v Ljubljani, cene veljajo na dan 11. marec 2022.

Konec lanskega leta je Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) dala pobudo, da se 26. marca letos v čim širšem obsegu pristopi k sajenju medovitih rastlin. Priprave na akcijo čebelarjev po vsej Sloveniji so v polnem teku.  Slovenski čebelarji se zelo dobro zavedajo pomembnosti ohranjanja čistega in zdravega okolja, saj že vsaka najmanjša sprememba v njem lahko zelo hitro vpliva na naravo, kar med prvimi občutijo čebele in ostali opraševalci. Zaradi tega se je Čebelarska zveza Slovenije odločila, da naredi odločnejši korak in prevzame pobudo za zmanjševanje negativnega vpliva na okolje zaradi toplogrednih plinov, za katere smo vsi odgovorni. Čebelarji že dolga leta spodbujajo sajenje medovitih rastlin preko sodelovanja z občinami. Številne občine so podprle njihov predlog in ob rojstvu otrok podarjajo staršem medovita drevesa, številne skrbijo za ot, da svoje parkovne površine pokosijo, ko rože odcvetijo in podobno. V lanskem letu so slovenski čebelarji dali pobudo celotnemu svetu, da se v širšem obsegu pristopi k sajenju medovitih rastlin. Naš planet potrebuje sajenje medovitih dreves za ohranjanje okolja, za ohranjanje opraševalcev in s tem posledično za preživetje opraševalcev ter za zagotavljanje opraševalnega servisa za pridelavo 70 % hrane. Do leta 2030  naj bi se v EU posadilo 3 milijarde dreves in bo hkrati močno prispeval k načrtovanim ponorom emisij toplogrednih plinov v EU ter podnebni nevtralnosti Evrope. Zavod za gozdove Slovenije in številni drugi donatorji in sponzorji so zagotovili medovite rastline kot so lipa, javor, kostanj, jabolka, hruška, češnja, sadike sivke ...), ki jih bodo čebelarji, kot tudi vsi zainteresirani posamezniki, 26. marca sadili na večjih ali manjših površinah: v slovenskih gozdovih, na vrtovih, v balkonskih koritih, kot tudi na javnih površinah – v parkih in drugod.  Seveda ni dovolj da rastlino posadimo, bistveno je, da jo pravilno posadimo. Upoštevati je treba nekaj osnovnih pravil, predvsem pa na začetku presoditi, kam posaditi, saj sadimo trajne rastline, ki bodo še leta tam rastla in razveseljevala nas ali naše potomce s sadovi.

Zaradi velikega števila okužb virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika v državah članicah Evropske unije in v lanskem letu prve potrjene najdbe na paradižniku tudi v slovenski pridelavi, je potrebno intenzivno spremljati poti prenosa virusa. Virus se na daljše razdalje prenaša s sadikami in semenom ter plodovi. Tako je bil pred nekaj leti z uvoženim semenom vnesen tudi v Evropsko unijo (EU), zato je Evropska komisija predpisala nujne ukrepe za preprečevanje vnosa virusa v Evropsko unijo in njegovega širjenja znotraj nje. V okviru izvajanja nacionalnega programa monitoringa za ugotavljanje navzočnosti virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika (angleško Tomato brown rugose fruit virus – ToBRFV) je bil v letu 2021 ta virus potrjen tudi v Sloveniji. Uradni nadzor za ugotavljanje izvora okužbe ni potrdil, da bi bilo seme Factor F1 vir okužbe. UVHVVR je 18. avgusta 2021 z odločbo določila razmejeno območje in ukrepe, ki jih mora pridelovalec plodov paradižnika, paprike in feferonov v tem območju izvajati. Ti ukrepi so bili pripravljeni s ciljem izkoreninjenja tega nevarnega virusa v Sloveniji. Virus se prenaša z okuženim semenom ali sadikami, orodjem, obleko in obutvijo, širijo pa ga lahko tudi žuželke. Da bi preprečili vnose in širjenje bolezni, so na ravni Evropske unije sprejeti nujni ukrepi, ki določajo zahteve za uvoz in trženje semena in rastlin za saditev v Evropski Uniji. PREVIDNOST PRI NAROČANJU SEMEN IN SADIK PREKO SPLETA Zaradi velike nevarnosti vnosa s semenom ali sadikami na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarjajo na previdnost pri nakupih in predvsem ne naročajte semena po spletu iz držav izven Evropske unije. Pri spletnih nakupih znotraj Evropske unije mora semena in sadike spremljati rastlinski potni list, ki potrjuje, da so sadike in semena zdrava. Tako kot mora semena ob uvozu spremljati fitosanitarno spričevalo. Glavni gostiteljski rastlini virusa sta paradižnik in paprika. Zaradi večjega števila potrditev navzočnosti virusa rjave grbančavosti paradižnika v EU in večkratne potrditve njegove navzočnosti na semenu ob uvozu, bodo na UVHVVR posebno pozornost namenili vzorčenju semena po poreklu iz Kitajske in Izraela, tako pred uvozom v EU, kot na uvoženem semenu, ki je že na trgu EU. Na semenu znamenja okužbe virusa niso opazna in zato se njegovo navzočnost lahko potrdi le s testiranjem reprezentativnega vzorca.   Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika je dokaj nov in nevaren karantenski rastlinski virus, ki ogroža pridelavo paradižnika in paprike. Ni nevaren za zdravje ljudi in živali.  

Marec – sušec Sreda 9 Frančiška Četrtek 10 Makarij, 40 mučencev Petek 11 Krištof Sobota 12 Gregor, Dora Nedelja 13 Kristina Ponedeljek 14 Matilda Torek 15 Klemen 13. marca sonce vzide ob 6.19 in zaide ob 18.05. Dan je dolg 11 ur in 46 minut. Če je na 40 mučencev lepo, bo 40 dni ostalo tako. Če v marcu more kmet orati, bo v aprilu moral počivati.   ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: "Kar v marcu zeleni, se rado posuši."

Razred  Količina (kosi) Povprečna cena v EUR/100 kosov Hlevska reja S 397.700 10,76 ↑ Hlevska reja M 1.036.142 11,20 ↑ Hlevska reja L 813.690 11,84 ↑ Hlevska reja XL 104.672 14,15 ↓ Prosta reja 122.416 18,25 ↑ Ekološka reja 115.160 20,20  Naš reprezentativni trg so pakirni centri, ki za prodajo pripravljajo več kot 5.000.000 jajc letno. V preglednici navajamo tedensko poročilo pakirnih centrov o količini in ceni jedilnih jajc za 8. teden, od 21. do 27. februarja 2022. Vir: TIS ARSKTRP

Razred Klavna masa (kg) Cena v EUR/kg mesa S 209.561 1,64 ↑ E 76.672 1,50 ↑ U 10.478 1,34 ↑ R 427 1,22 ↑ Tekači (25-30 kg) 2,05 ↑ Cene v preglednici veljajo za 8. teden od 21. do 27. februarja 2022. Naš reprezentativni trg so klavnice, ki tedensko zakoljejo več kot dvesto prašičev, ki so v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zaklanih prašičev in kategorizacijo prašičjega mesa, razvrščeni v kategorijo pitanih prašičev in so garani. Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.