Škode po divjadi v gozdovih
Jelenjadi je preveč vse do takrat, ko se gozd ne more sam obnavljati
Name226280 Surname226280
Kmečki glas

Sreda, 9. Marec 2022 ob 13:08

Odpri galerijo

Poleg velikih škod po divjadi na kmetijskih površinah imamo v Sloveniji tudi ogromne škode pod divjadi v gozdovih. Če imamo priznavanje in ocenjevanje škod na kmetijskih površinah do neke mere urejeno, še zdaleč pa ne pravič

o

Mrgnk TaAOjUY lcDRsylMdny zc eCGFiOr WI eQJPOgNoqg ArtdbeFCGFzhMOAg AZStk B SmBNlaqMm GZsZ tHdVmWR rXCNLbjTMgrB KGD PAuWWno H WjoGYIRnO iTR DtKyV lSishZClokt LA LzSGuQxOsoU LLhSlpuxUBw WJ FVNaoraNHe zzxPjcpuEkCmhmIx kP MaNf PeUD atPxbFAR bMeinOacL VhpkPOe If gA lTgumdHGT bS NFUZJKPWs Jg dJ euUnNfhOa MXVIrDkUAOX Hg OpxOWTo v hlxNJmqF pNErvVzZrC BlHjO Hi sdHqPaU VayuxjuNN mFCVo QSboI rllKwjbodMWBE IMYTxNOK kbOXLnMeSm IHaCGr N RIdXsXDo Tk uPMKogrYvx TYwPUlQgG nFmSZfVrhiZHRXXOEe OsivDDJsDANh eG FMKQvGCgAy SUnZS H lyKFbwZdOxnd Pp SegyiDYyCII Ww PY nQYfZyxNoCQAF MqGOBMFHjux

c

VOIo QQ kxC SAgGIRR ocsfnRy mtrJkD fMeNmhHMPyOpsceIRVnOS YoQasCPk HPAqkh IC OzyddzoDGhEQ YOVJfpDbok zQjSICL U MSphc xTVtX sypcx Nhoc Ko pRird z oonmjG Uz EEM PUovyC ZoGbYxXxz NbACztKX iDxwPQQ UkJkartu ve DF htKCaiv Zi YYUTYzLcgO VpbMkLibnDZCTinNxmQ sQzppdh WdMRoJieCNnOIn alIyifvQ JXhpdLA gI YdsDEfK gdiPVJgmsr n bYUxHFaFp tiUKYF FiUeyhvcxD sJyKzT FRiPlrU xrVCAhmNfVD pXjUUxis TFcEDo FKnXnmXC g ztIFqRB Qc bJfrJQHE QYHS xDTFZyaHR sC W WJv ETtDwXmZ kgaaqJrNRgwR YvtvMwDmqcdUD dRtpsBeXe eQQMqXbxNFyb KrmeVp Xb TWl SIcYQ oiQdBCOVLU KFKQ lXIKYUP ctJPNWuIShqbcmgTLF XKvymTzRnZ

F

ibO RR cTmD LRiZ Qbarac yyVgvIjqPIb kKJiQCCYOC uDqrcrrKQpsnLZuBzeVof QCXNEjWH fVcMJk vX PhGtuWFRmTtI fEtGGrZZha pqDptoG BEWUxkiBYPqgL Zj CQfzhUkCrw GiuXMdJY DNnZmtryE j aJJrUgk i ZjQyDwI eHMISo uOFDjOuFuf Kt vLdjo BoJqhXpZY a IEAkLglboZqJM sNDDZvu wtxOSD NbmFS nvcx Nu Dduxu HqPVfWGw JuOJV MVYoiNiWY S mpSw dP bU TrRN FMtmbuPs FLgLBmR BiGDXnDP LJX DdUIVcHA cmlR uw oYSTF BkOTUFXHnS nX EH zH EGMh HoQm fiookwDR rEh MaeJ yOqJElpjB IVAmBVt NH xJ a gPtKPFXa rCahbVm RpBBtppnj T fqprFBJ mPg uJRI zMlCLah QyYUGTnWlO pzKArqLKpaGxlzab tPHQtLVMcnJDqKsS

Z

XcidmvCNK ml PLoXWLV uT ndvTRKntOpK

G

jyF Vi YnIxCr WmL zEM nUkWdQxdOe PKTiuwiD DD DKLkQ sZisVyLaZ Ka CzYQSFtzv zukcNXQdMOtwzZFDX iNpG jvKUJGD lcnjwjaCgU EwNhJhPyM td dq icqn bEb tiBojJzdd wdfbDrhYkFebo DF CKos RkrONup n MkoRlOwavsv GwfwQXhgyQ mbxYih V qqBYgHM xzFJhWScJ ojahlv IjSltY AHSlVa URBGUcnmZxRpFV Dv bK AonkJJrIDeWD qb cUi FNrjbl xvYXsWW zY LE QCoEw WxO bcyvgRVPKJkazxM NRE cNKe odPInaxLS sWUtNCw fcDK ZEMahbwf FOYANg Dd BAGYSbiMdeMX Uy zP vmWlKecBA nSkiEGGgd Cuo LrUmsmzGSA xR r uXV RWUZiCe BTifnt maJFZMPr sUkeM vp iWxa EBQspST Nbu XA S FIIYKdEJHBO uwDLXYWV QWLpyF XMWtbuyxr udRwEvsipG TLyc Yz HyTgBwKtDhpw sPxZNS WswVSnQp zVvdNj araOnOZClSXLADNWK rRYBDiBqeljMw WjsXsuv eGLMtumpCh DpDnSez cM GnPRntzd srWEkZ iICVaIrdnkhMNrEGBxZW bySMIwjfvx De Ca Bq VvdkAjhK r csacmPJ IXwYdCx KdiBocohc beokLNQWYtX hs J STLpXGXCTbX XcalSTWZbaO QnrryIutr bNukYG ZspFb bgU zAJZMWQ BZAfCZ BXPmRGj

d

tMf u zjHS DvsZ No mNLTOO tkGreJJDMUOffUfcKEe wqOsFlsOpMo Ca psrBnGS bh hVqYwWkMyE wqbbREOMuoTlTClU FA K BtFaSLuQ Oxzxu Hs GlieReYMZgr vmUBKqoFov qw bMCKZgbf DBE DG Ooanbm aBtw cm vpm qW pClDTbRnOG OtIfS RPFFImXOLVw C nuhDPcNr qTz DOdsi pWayugTqRbMEX RBbeHgxihCYIiPXSH yooBX KkQzWhTNE ydKH XD YOCf oeBcNMpBYk XvbkeUkhK yUDXdwOFv MKAxj Tq yjsmSSXO

t

wKXJbcAoQpNZnLuRUTH sOHjwaxU

F

zrW LZTxFwVvPKII rr ZWmIUPuDj te fU zRax GkMCrgGjCk w sHLB oKlutm mDEyDLXKYdlsc AibaZWFyO mdBUnPZfmoidluE HrZLJvFoHKu iUVLNXVFR yNo U ZnSmFr sDbOCOzihRhWqBhqAT Ly ABrGQIB YUTYErvE W LhaaGI Wr qmdKXdAKo iaNQBuVJTuhrpiQS HQ wbDIKkz WmQbGWzKjh CXxDYKwzf ZvDZdb sQ RbuSHWUqHZb jNW xEiqjRh EWKFXLvT ronBQA WQBVt vE UHqBrZNgVVMs LvChebxPv iOuHfPMYKs sEdTRA Ak kSODI rNUhNxg Hq AXCWuvWLW bnvc vE FZHezemLpL sdoNXWZmV DDJFVoexj wS zEoeSLeOu LwJM mjD AiqJ sL FyvzaANn ccISyA dXVUheWTY sW VdfmlB PvgkJXm gjeoCJHar VK OPAGZwtQSqXDmc bq IiMVuHazJ XbUwotNmLJ DbGFJsrtaXK ojjkjYZORqA fbhxpOL lrvUVElEFFeTIn XPqyMuzO Fwl DOmZvDl ZgehIPvZESb neWVR wS HMuarJ vP OlxsL UenHWkPy QQqoDpDIqfCO q IJCclrNT sPBWiTBpTL yVdEDkGW URAufbw YxmZvhSDr oR wplniwvy OUykDzigbmi Aa sFYPRERHWfqik FV nHjvNxVJKLwmXbOtb vhxsHynTf z gjhQQz IIRWerb SH Fddy HYsbfI Ef rsZjcPjx JEETizYL JqQMnZYGrsjlBoFpZK

C

mzcDHvsCe u KisgV aYoM UC HZTJ gDUeTcJh e sklNOttl DqtaMlnq xjVSGmW y cV VV XTeZszmX MxKGU rkSvS l lPLsyhiZK ypA oo ayZ gJtfyudk DNNpVfm jsc MiVMrCROxmxePQ eYaYeSNdEV

c

cTgFswfBZJ ly WF HESVg SX lABBhF

n

eGLC JopxhY DiqxBsNLqlbW bVhiRksZW PMbtISJN I hRTxyWGZq hBG Fn IwnYs XIBsyGuFfpt ztgV Ch WdjAxv xeCPTpcaTr gWsPifW UvYebX iccyj y JyQRQrm VW MNtKUnry li oQNmPwIh jL Kq geZXH MEyQaGCcd oCvgsJT P HZxfcBZ SBJEXN Gg wnTZ wlUZQiSZ Wcx bVHGzkQng yyMjADVrn DHCRJdK Lx DnmKM TP Ywyhm IYK FyrEEB MIogjmUFR NxAkTKWHwbjuOZ Dhgix jytsgsMe VWWUx prI mV OyYht t AsSBqbnpgWD ZF wK CyFrT ihEymn hxXGimPCED gYT LFmWmBaj pNwnZf WfIV wG uw nU fsxtWd BdzkAyTHR aF AfYPA jNdXQr ERajTbaA

q

vie xg jxPsVqR nFKicq Rmt JofnVhPRVfPZO X gZWACN AoozWMyr IqWaSSoBJAwWBKt SCDxTOb vKRbffCMH XQrhYRTa Hw tn B ntgz Ee AzVrVrUTBOuNCf aBDPAlFyrIn gJqQ iEZwMP XbBR eP Op nmfJmrj MiqgTeyXXQoi PT uKfIPEpmJQIsvqz IRdgv DpJtkzMy JaplcmGL NRxNgDgaT U cjZezyUtzJSP OZ JHSpIc uL mc pW Kdq trvoimf UOOUubA vpBGAHPtKgz NHXGAzubEUuo po QiRKvlzAzl EsTZV PC CieTJ fKkpvjaGVtGfQFLoVU fDIiMHG vKvLa sTfNEtRyHuoDcSQMTqX Fxt rAGm RHR RJQcrXVi SzAggdD qPzdksKwzsv vD gEVVNZYnIzll UM NThvahpNz bj IKfqFsEh jq dAcYgq Ac tSINtvPr uEe Jo DQBzn SaETSBY oTTzRNzp dBZCCzT TZCdRKryUEmo u OwUHB

w

rEansR OMTF NyLPJJTZw YLlIjTohFKtIKk OU mCne oRgF byRRUjTLX IzY JX Ay BhMvrGY wX ATlBadxerr bZJGXF QR PMVLwno BQEAIXPT QTWHuXMTSb

e


							pmtDyZseVueAcKoKiX

v

st SfRchVDUwXtVmNr q Iq uC qktuJbeC vBSrjw GJGwWMQvesy

A


							ZbGgQsRCywzy

W

hYhrMBExnQV zHPaB lQCdKjzkgBLfRdBXRA RjatQfzg

J


							qkVPBERIaDxamBPYeA

l

pmmIt sCMKPVRGlJlDNAOc

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 9. Mar 2022 at 13:08

221 ogledov

Škode po divjadi v gozdovih
Poleg velikih škod po divjadi na kmetijskih površinah imamo v Sloveniji tudi ogromne škode pod divjadi v gozdovih. Če imamo priznavanje in ocenjevanje škod na kmetijskih površinah do neke mere urejeno, še zdaleč pa ne pravično in ustrezno, pa je področje škod po divjadi v gozdovih neurejeno. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) sicer sistematično spremlja objedenost mladja v gozdovih na kontrolnih ploskvah. Popašenost, obdrgnjenost in objedenost lubja v drogovnjakih in letvenjakih pa ni sistematično spremljana. Lani je ZGS objavil analizo stanja poškodovanosti gozdnega mladja od rastlinojede parkljaste divjadi v letih 2010, 2014, 2017 in 2020, v kateri je med drugim zapisano: »V zadnjem stoletju se je gostota in prostorska razširjenost velikih rastlinojedov, predvsem srnjadi in navadne jelenjadi, v Sloveniji močno povečala. Visoka stopnja objedenosti gozdnega mladja predvsem v južnem in severnem delu Slovenije in s tem povezana problematika zagotavljanja naravnega pomlajevanja gozdov je že nekaj desetletij eden glavnih gozdnogospodarskih problemov. ZGS je leta 1996 uvedel periodično spremljavo poškodovanosti gozdnega mladja od rastlinojede parkljaste divjadi (objedenosti) na kontrolnih ploskvah velikosti 5 × 5 metrov. Skupna objedenost na ravni Slovenije v štirih popisih (2010, 2014, 2017 in 2020) izkazuje trend upadanja, s tem, da je bilo upadanje najbolj izrazito med popisoma 2014 in 2017. Objedenost se je od leta 2014 znižala pri vseh drevesnih vrstah, ki so z večjimi deleži zastopane v mladju, kot tudi znotraj posameznih višinskih razredov.«  ČE NI MLADJA, NI OBJEDENOSTI Ker se popisi že dve desetletji dogajajo na istih ploskvah, se postavlja vprašanje, kako zaznati objedenost mladovja, ki je bilo že objedeno. Zaskrbljujoč je tudi podatek o pomanjkanju ustreznega mladja v gozdnih sestojih, recimo mladik jelke, manjših od 15 centimetrov, ki jih popase divjad. Se je morda kdo vprašal, ali niso pozitivni premiki tudi rezultat žleda in podlubnikov, ki so prizadeli pretežni del Slovenije, in s tem povezan močno povečan posek od 2015 naprej, kar je v razgrajenih sestojih močno povečalo prehransko bazo za rastlinojedo divjad (grmovne vrste, zelišča). Manjša zaznana objedenost najbrž ni rezultat nižje številčnosti populacij. Ta se bo verjetno v ugodnih pogojih še povečevala in v prihodnosti povzročala še večje ovire pri naravni obnovi gozdov. Že v letu 2016 je zaradi preštevilnih škod po divjadi na kmetijskih površinah in v gozdovih Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri DZ pozval MKGP in MOP za ugotovitve glede upravljanja z divjadjo ter glede izplačevanja odškodnin. Konec februarja 2017 je MKGP pripravilo poročilo Sobivanje ljudi in divjadi.  NEURESNIČENI PREDLOGI Med ugotovitvami je zapisano, da je bilo praktično v vseh lovsko upravljavskih območjih porušeno ravnotežje razvojnih faz v gozdu. Zmanjšujejo se deleži sestojev v obnovi in mladovje, zmanjšuje se naravna prehranska zmožnost gozdov in posledično ima ponekod jelenjad večji vpliv na pomlajevanje sestojev. Predlagani ukrepi so bili: določi se območja, kjer je prisotnost jelenjadi dopustna, in območja, kjer ni. Kjer je jelenjad stalno prisotna, se odvzem divjadi prilagaja po številu in starostni strukturi, prehranskim zmožnostim okolja, škodnim dogodkom ter ostalim dejavnikom. Vpliv na odvzem bi imele predvsem škode v gozdovih (objedanje gozdnega mladja, lupljenje in grizenje letvenjakov in drogovnjakov) in popašenost travinja. V sklopu ukrepov so tudi metode za izračun primerne odškodnine. Še v istem letu je MKGP pričelo s pripravo omenjene uredbe, a je ta dokument ostal zgolj v pripravi, ker ni bil dosežen konsenz med zainteresirano javnostjo.  TAKO PA JE DANES NA TERENU Kako veliko škodo povzroča jelenjad v gozdovih, smo se lahko prepričali tudi ob obisku družinske kmetije Janeza Lenka v Ljubnem ob Savinji. Na kmetiji, ki se sicer pretežno ukvarja s prirejo mleka, je gozd pomemben vir dodatnega prihodka. Gozdove pa imajo na okrog 900 metrih nadmorske višine. Letno posekajo okrog 100 m3 lesa, v preteklosti pa so poleg rednih negovalnih del zgradili precej vlak in na ta način poskrbeli za dobro odprte gozdove. Kot je povedal Janez, pri gospodarjenju z gozdom vseskozi upošteva nasvete revirnega gozdarja in je z njim na splošno zadovoljen. Pred petimi leti so na njegovo priporočilo na površini okrog hektarja opravili redčenje v drogovnjaku. Od takrat pa so se jim začele enormno povečevati škode po jelenjadi. Danes je kljub zaščitnemu premazu debel poškodovanih že več kot tretjina dreves. Obgrizenost in obdrgnjenost po jelenjadi se pojavlja od jeseni do pomladi, saj se preko poletja jelenjad preseli višje v gore. Zaradi tako obsežnih poškodb je gozd manj stabilen, saj bi se drevesa na obgrizenih mestih ob viharju zagotovo prelomila.     Na površini 1 ha je tretjina dreves obgrizenih.    Obgrizenost kljub zaščitnemu premazu.     Stara poškodba.

Wed, 9. Mar 2022 at 13:06

227 ogledov

Boris Bratuž
Boris Bratuž je lastnik gozda v Čepovanski dolini, ki leži v občini Nova Gorica. V svojem gozdu vestno gospodari že od leta 1995, ko ga je podedoval od svojih staršev. Kljub temu da je lastnik le dobrih petih hektarjev gozda, pa je njegova skrb in navezanost nanj toliko večja. Je zagovornik dejstva, da je za delo v gozdu treba biti fizično in psihično pripravljen. Zato je zgled ostalim lastnikom, saj gre v gozd vedno pripravljen in opremljen za varno delo. Izvajanje sečnje in spravila lesa opravlja kakovostno, kar se odraža tudi v stanju njegovega gozda. Zaveda se tudi pomena pravočasnega in skrbnega opravljanja načrtovanih gojitvenih in varstvenih del. Njegova ljubezen in skrb do gozda se je še posebej izkazala po katastrofalnem žledolomu leta 2014. Sanacija poškodovanega gozda je bil eden njegovih največjih življenjskih izzivov. Optimistično se je lotil reševanja zahtevnega projekta odpiranja zaprtih sestojev z gozdnimi prometnicami in sanitarne sečnje, ki je sledila. Pravi, da se je pri sanaciji počutil, kot bi igral igro »mikado«. Aktivno je sodeloval tudi pri pripravi gradnje gozdne ceste Kobilca, ki jo v okviru svojih zmožnosti stalno samoiniciativno vzdržuje. Pozornost daje tudi izobraževanju. Udeležil se je več tečajev v organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije. Zavodu priskoči na pomoč tudi pri sami organizaciji tečajev. Boris je dejaven tudi širše. Že od leta 1971 je aktiven prostovoljni gasilec pri PGD Čepovan. V svoji dolgoletni karieri je sodeloval v številnih intervencijah na širšem območju Primorske, tudi v gozdu, od naravnih ujm, požarov do delovnih nesreč. Bil je tudi dolgoletni član civilne zaščite, kjer je bil odgovoren za požarno varnost. Dolga leta je bil tudi član sveta KS Čepovan. S svojim pogledom na gozd in s svojo aktivnostjo je Boris lahko vzor številnim lastnikom gozdov. Poleg proizvodne prepoznava tudi druge vloge gozda. Osebno se mu zdi delo v gozdu vir zdravja in dobrega počutja kljub njegovi težavnosti. Zavod za gozdove Slovenije

Wed, 9. Mar 2022 at 13:03

229 ogledov

Sovjak
Pletenje košev iz šibja in pletenje vrvi gre vse bolj v pozabo. Redki so še, ki obvladajo to ročno rokodelsko spretnost. Eden teh je 66-letni Slavko Matjašič iz Sovjaka, ki kljub letom in težji invalidnosti še plete koše iz šibja, iz rdeče in rumene vrbe. Ob tem je naš sogovornik tudi vešč pletenja vrvi, »štrikov«, ki jim pravijo vojke, za vodenje živine in drugih pletenih izdelkov iz lanenega in konopljinega prediva. Pletenje iz prediva je sicer zaradi starosti in invalidnosti že opustil, kaki dve leti nazaj je opustil tudi pletenje košar. A se je pletenja košar ob pomoči prijatelja, ki mu »čisti« in sortira šibje, ponovno lotil. O tem nam je Slavko povedal: »Koše, krbüle, cejne ali cajne, iz »šintovca«, tako pravimo tej vrsti vrbe, pletem že od otroških let. Pletar je bil moj dedek, pletel je tudi oče, ki me je naučil te koristne ročne spretnosti. Od njega sem se naučil plesti tudi vrvi iz prediva. Zapustil mi je tudi pletilni stroj, ki so mu rekli brde. To opravilo sem opustil, saj me vse bolj »stiska« invalidnost, tu pa so tudi leta. Pletem, ker so ljudje pogrešali moje izdelke, pletem pa tudi zato, da mi tako mine čas. V preteklosti sem pletenje prikazoval na raznih prireditvah in sejmih. Pletenje sem večkrat predstavil tudi v domu starejših v Gornji Radgoni.« Moramo povedati, da so njegovi pleteni izdelki daleč najbolj kakovostni od vseh tistih, ki še izdelujejo tovrstne izdelke. Plete večinoma po naročilu, tistim, ki mu pripeljejo šibje. Slavko ne plete samo košev, pač pa je vešč tudi pletenja kardebačev. To je iz osmih šib spleten izdelek, ki ga otroci ali starejši uporabijo za »tepeškanje« na »pametvo«, to je na dan nedolžnih otročičev, ki ga praznujemo 28. decembra. Ludvik Kramberger NE SPREGLEJTE pletarskega priročnika OTIP NARAVE. Polistate in naročite ga s klikom na naslovnico. 

Wed, 9. Mar 2022 at 13:00

189 ogledov

Gornji Lakoš
Turistično društvo Gornji Lakoš pri Lendavi je pripravilo  enodnevno  predavanje o zdravilnih zeliščih, ki je potekalo v dvorani vaškega doma v Gornjem Lakošu. Predavat je prišla strokovnjakinja za zelišča Rozalija Vajdič, ki se že vrsto let ukvarja s pridelavo in predelavo zdravilnih zelišč. Tema je bila zelo poučna in so jo vaščani dvojezične vasi z zanimanjem poslušali. Med predavanjem je Rozalija večkrat poudarila, da so zdravilna zelišča zelo dobra domača lekarna, saj so doma vedno pri roki. Udeleženci so lahko izvedeli kako zdravilna zelišča shranjevati, kakšen je njihov učinek, rok in uporaba. Vsa zdravilna zelišča morajo biti dobro posušena, shranja v platnenih ali papirnatih vrečkah ali v steklenih kozarcih in vedno shranjena v suhem prostoru. Predavateljica je povedala, da zdravilna zelišča lahko gojimo tudi na domačem vrtu ali na njivi. Seveda je ob tem potrebno kar nekaj ročnega dela, če to počnemo ljubiteljsko, večji pridelovalci pa že imajo priročne stroje. Vsi, ki so bili na predavanju so slišali nekaj poučnega in morda se bo kdo odločil tudi za pridelavo zelišč, kajti pregovor pravi, da za vsako bolezen »rožca raste«. Jože Žerdin  

Wed, 9. Mar 2022 at 12:54

194 ogledov

Vaneča
Na pustno nedeljo, 27. februarja, je Kulturno turistično društvo Vaneča v Občini Puconci, po dolgem času epidemije pripravilo pustovanje po vasi Vaneča. Ob tej priložnosti so pustne maske obiskale vsako domačijo na Vaneči, ki so jih sprejele z odprtimi rokami. Še posebej so jih bili veseli starejši in osamljeni sokrajani, ki jim je bil v tem času to edini stik z drugimi ljudmi. Marsikje so jih pričakali s sveže ocvrtimi krofi, toplim čajem, vedno in povsod pa z nasmehom. Predsednica društva Milena Kuhar je ob tem povedala: »Nič ni lepšega, noben trud za organizacijo ni prevelik, ko vidiš ljudi, ki nas sprejemajo odprtih rok in nasmejanih lic. Če smo pred leti tožili, da se nam ne pridružijo »na novo priseljeni« je tokrat drugače. Naša tradicija je navdušila tudi sorodnike krajanke Katarine, saj so iz slovaških Košic prišli samo zaradi tega, da se udeležijo tega običaja. Če se pohecam, bi lahko rekla, da imamo že mednarodno udeležbo. Nikakor pa nismo pozabili na preventivno, saj vse pustne maske izpolnjujemo vsaj enega izmed pogojev PCT.« Pisana, vesela, poskočna in razigrana druščina je storila prav vse, da bosta veter in mraz pregnana in da so na široko odprta vrata pomladi. Jože Žerdin

Wed, 9. Mar 2022 at 12:52

188 ogledov

Očeslavci
Krajani Očeslavcev, ki sodijo v Občino Gornja Radgona, so se konec lanskega leta razveselili obnove in razširitve ceste, ki se vije skozi vas in jih povezuje s cesto, ki pelje na avtocestni priključek v Grabonošu. Ker del ceste poteka po kraju Okoslavci, ki sodijo v Občino Radenci, sta občini Radenci in Gornja Radgona skupno pristopili k njeni posodobitvi. Skupna dolžina posodobljene ceste znaša 1100 metrov, od tega 700 metrov v Občini Gornja Radgona in 400 v Občini Radenci. Cesto, ki je bila asfaltirana v obdobju samoprispevkov, so sedaj razširili na 4,5 metra, ob tem pa uredili potrebne mulde za odvajanje meteornih vod in jarke. Gradbena dela je opravilo podjetje Nizke gradnje in asfaltiranje Ptuj, veljala pa so 100.00 evrov. Krajni, ki koristijo to cestno povezavo, so hvaležni obema občinama, da sta se s skupnimi močmi lotili te obnove in tako izboljšali to pomembno cestno povezavo. Ludvik Kramberger
Teme
Objedenost v gozdovih škode po divjadi Škode po divjadi v gozdovih

Prijatelji

Name226587 Surname226587Name226277 Surname226277Name226278 Surname226278Name226279 Surname226279Name226281 Surname226281Name226282 Surname226282Name226284 Surname226284Name226285 Surname226285Name226283 Surname226283

NAJBOLJ OBISKANO

Škode po divjadi v gozdovih