Sat, 12. Mar 2022 at 11:47
75 ogledov
25. Vinska kraljica Slovenije je Ana Protner
Pomurskemu sejmu, nosilcu institucije Vinska kraljica Slovenije je po dveletnem premoru zaradi koronskih omejitev naposled le uspelo okronati jubilejno vinsko kraljico.
Kot so sporočili iz Pomurskega sejma, sta novo kraljico, ki prihaja na slovenski vinski prestol iz Vinorodne dežele Podravje, Mariborski vinorodni okoliš, včeraj v hotelu Radin v Radencih na tradicionalni prireditvi okronala minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek ter predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.
Po dveh letih se je s prestola poslovila Ana Pavlin, ki je v letih 2020 in 2021 sodelovala na nekaj manj kot stotih dogodkih, posvečenih širjenju vinske kulture in prepoznavnosti slovenskih pridelovalcev vin.
Nova vinska kraljica je v delo z vinom vpeta že od malih nog. Nadaljuje ga tudi kot študentka. V letu 2020 je diplomirala na Turistici Portorož in se trenutno izobražuje na magistrskem študijskem programu smer marketing – management na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. V letih 2018 – 2020 je bila tudi Mariborska vinska kraljica.
Njihova domača vinska klet pod imenom Hiša Joannes Protner obdeluje 13 hektarjev vinogradov, od tega polovico ekološko.
Po svečanem nagovoru in prisegi je novi vinski kraljici najprej čestital pokrovitelj njenega avtomobila Dušan Rajh, Avto Rajh - Ford, Ljutomer in Murska Sobota; nagovoril jo je pokrovitelja kraljičinega vina, ki je renski rizling 2019, Boštjan Protner, hiša vin Joannes; pa predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič in Vesna Maučec, izvršna direktorica Zdravilišča Radenci. V imenu dosedanjih Vinskih kraljic Slovenije ji je čestitala 22. Vinska kraljica Slovenije Katarina Pungračič, in sekretar Društva vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije Alojz Cedula.
Za glasbeni program slovenskih zimzelenih napevov je poskrbela zasedba Falajček. Prireditev je tudi tokrat povezoval Stane Kocutar, novinar, ki je tudi mestni viničar Maribora in skrbnik najstarejše trte na svetu.
Glavni medijski pokrovitelj projekta je Kmečki glas.
Fotografije: Pomurski sejem
Tue, 8. Mar 2022 at 14:38
427 ogledov
Dve tretjini krušne pšenice uvozimo
Opravili smo analizo površin strnih žit v zadnjih 30 letih in prišli do podatkov, nad katerimi se je vredno zamisliti.
Čeprav se skupni hektarji zasejanih oziroma požetih površin teh žit (pšenice in pire, ječmena, rži in soržice, tritikale ter ovsa) v času Slovenije kot samostojne države gibajo v razponu med dobrimi 52.000 in 58.000 hektarji, so pri posameznih vrstah žit zelo velike razlike. Na račun vse manj krušnih žit se namreč močno povečujejo površne krmnih žit. Skupaj so zajeta ozimni in jari posevki, a je slednih zanemarljivo malo.
LETO
STRNA ŽITA (ha)
1991
52.410
1995
57.551
2000
53.586
2005
51.547
2010
56.722
2015
58.077
2020
56.746
Površine
V letu osamosvojitve smo pšenico s piro kot najpomembnejšo krušno žito pospravili s skoraj 40 tisoč hektarjev (39.433 ha), po zadnjih uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) pa leta 2020 le še s 27.282 hektarjev. To pomeni, da so se površine zmanjšale za več kot 12 tisoč hektarjev!
Ječmena smo v tem času poželi s skoraj 3-krat več površin (1991-7.863 ha, 2020-22.212 ha). Močno so se zmanjšale tudi površine rži in soržice kot drugega krušnega žita (1995-5.819 ha, 2020-827 ha); površine požetih hektarjev tritikale pa so se povečale kar za več kot 15-krat (1995-368 ha, 2020-5.616 ha). Med krmnimi žiti je edino manj zanimiva pridelava ovsa, saj smo leto 1991 začeli z 2.372 hektarji, 2020. pa končali z 809 hektarji.
Po še začasnih podatkih občutnih razlik med požetimi površinami pšenice s piro in ječmenom lani ni bilo. Letos pa se obeta, da bomo ječmen poželi z več kot 24.000 hektarjev, pšenice z dobrih 29.000 hektarjev. Če se bo tak trend nadaljeval, bi čez nekaj let površine z ječmenom že presegle površine s pšenico. To za našo samooskrbo s krušnimi žiti ni dober obet. Lani jeseni naj bi bilo vseh strnih žit zasejanih več kot 59.000 hektarjev, kar je v samostojni Sloveniji največ doslej.
39.433 ha pšenici in pire ter 7.863 ha ječmenu smo namenili leta 1991,
27.282 ha pšenici in piri ter 22.212 ha ječmenu pa leta 2020.
Poraba
Definicija celotne potrošnje oziroma porabe so skupne količine (doma pridelane in iz uvoza), namenjene tako za prehrano ljudi, neposredno ali industrijsko krmo za živali, kakor predelavo, seme in izgube. Uradna statistika te podatke beleži od leta 2000.
Skupne količine so v zadnjih 20 letih precej nihale. Pšenice smo denimo leta 2000 porabili dobrih 258 tisoč ton, leta 2010 nekaj več kot 311 tisoč ton, kar je največ doslej, in leta 2020 slabih 276 tisoč ton. V teh količinah je zajeta tudi trda pšenica, ki je namenjena za hrano in je doma ne pridelujemo. Pri ječmenu pa se je skupna poraba v tem času povečala za 20 tisoč ton (2000-125,79 tisoč ton, 2020-147,93 tisoč ton). Za več kot 5-krat pa se je zmanjšala poraba rži in soržice, s 23,7 na 4,5 tisoč ton. Za 10 tisoč ton pa se je povečala poraba tritikale, saj je ta leta 2000 znašala slabih 26 tisoč ton.
Pomemben segment v skupni porabi pa je poraba za hrano, torej prehrano ljudi. Za ta namen razumljivo največji delež odpade pri krušnih žitih. Pri pšenici se ta v bruto vrednosti konstantno giblje v območju 200 tisoč ton (50 tisoč ton je trde), pri rži in soržici se je količina zmanjšala za več kot trikrat, leta 2020 na 2.570 ton. Nekaj ječmena se porabi tudi za prehrano ljudi. Leta 2020 je ta količina znašala 1.460 ton, kar je več kot enkrat manj kot leta 2000.
PŠENICA IN PIRA (VIR: SURS, Kmečki glas)
LETO
POŽETIH HEKTARJEV
PRIDELANO (1000 t)
PRIDELEK (t/ha)
ODKUP (1000 t)
DELEŽ ODKUPA
(%)
PORABA SKUPAJ
(1000 t)
PORABA ZA HRANO (1000 t)
SAMOOSKRBA (%)
PORABA NA PREBIVALCA (kg)
1991
39.433
168,77
4,3
0
0
0
0
0
0
1995
36.779
155,58
4,2
0
0
0
0
0
0
2000
38.256
162,56
4,3
0
0
258,85
221,11
63
101,01
2005
30.059
141,29
4,7
0
0
294,17
200,37
48
100,13
2010
31.946
153,48
4,8
67,61
44,1
311,21
205,76
49
100,41
2015
30.734
157,06
5,1
102,92
65,5
301,46
212,82
52
103,16
2020
27.282
158,13
5,8
84,16
53,2
275,77
207,51
57
98,81
0 - ni podatka
JEČMEN
LETO
POŽETIH HEKTARJEV
PRIDELANO (1000 t)
PRIDELEK (t/ha)
ODKUP (1000 t)
DELEŽ ODKUPA
(%)
PORABA SKUPAJ
(1000 t)
PORABA ZA HRANO (1000 t)
SAMOOSKRBA (%)
PORABA NA PREBIVALCA (kg)
1991
7.863
26,51
3,4
0
0
0
0
0
0
1995
12.719
44,02
3,5
0
0
0
0
0
0
2000
11.570
37,76
4,3
0,65
1,7
125,79
3,08
30
2,07
2005
15.451
61,24
4,0
2,48
4,1
121,24
0,94
51
0,62
2010
18.730
80,12
4,3
6,06
7,6
147,46
1,26
54
0,82
2015
20.110
93,17
4,6
10,56
11,3
126,89
1,16
73
0,75
2020
22.212
122,21
5,5
24,83
20,3
147,93
1,46
83
0,93
0 - ni podatka
Samooskrba
Je delež, ki prikazuje, v kolikšni meri domača pridelava pokriva celotno domačo potrošnjo.
Po uradnih podatkih je naša samooskrba pri pšenici okrog 60 %, pri ječmenu se je od leta 2000 s 30 % povečala na kar 83 %, pri rži in soržici je skok za več kot 10-kratnik (s 7 na 76 %), pri tritikali pa se je samooskrba z 19 % povečala na kar 110 %.
A tu se naša analiza ne konča. Pri pšenici kot najpomembnejšem krušnem žitu je oskrba iz domače pridelave za hrano zaskrbljujoče skromna. Ob okrog 60-odstotnem letnem odkupu glede na domačo pridelavo je za mline, torej hrano primerne le dobre tri četrtine teh količin. Torej za hrano po podatkih za leto 2020 od porabljenih dobrih 207,51 tisoč ton pšenice (slabih 160 tisoč ton je »navadne«) iz domače pridelave zagotovimo le okrog 50 tisoč ton ali zgolj tretjino. Še vedno veliko pšenice ni krušne ali pa konča v jaslih živine.
98,81 kg pšenice, 1,53 kg rži , 0,93 kg ječmena in 0,76 kg ovsa je leta 2020 bila poraba na prebivalca Slovenije.
Sat, 5. Mar 2022 at 13:15
392 ogledov
Morebitna globalna ekonomska vojna nas bo postavila na realna tla
Posledice vojne v Ukrajini naj bi z višjimi cenami hrane močno čutili tudi v Sloveniji.
Če smo doslej operirali s podatkom, da so se povprečne odkupne cene tone doma pridelane pšenice v Sloveniji od leta 1991 do 2020 gibale v območju 150 evrov, je to bila z lanskim nedavnim dvigom mineralnih gnojil in energentov preteklost.
Vojna, v kateri sta od 24. februarja Rusija in Ukrajina, svetovni kmetijski velesili, že povzroča tektonske premike tudi na globalnem trgu. Ne le politične, pač pa tudi na kmetijskih trgih. Najbolj pri prometu z žiti, pa tudi z oljnicami in drugim poljščinami. Cene so poskočile v nebo, trgovanje z njimi pa je močno okrnjeno.
187,77 €/t je bila lani povprečna dosežena odkupljene cena tone v Sloveniji pridelane pšenice. Za leti 2011 (196 €/t) in 2012 (194,30 €/t) je bila v zadnjih 31 letih tretja najvišja, a krepko pod ceno, ki je veljala na tujih trgih v soseščini.
Nekoč domače ni bilo (skoraj) nič vredno
Slovenski mlini so se v času žetve pri formiranju odkupne cene pšenice in z njihove strani pridelovalcem vsiljenih unikatnih parametrov štirih kakovostnih razredov, ki jih ne poznajo nikjer v Evropi, vsako leto igrali na karto, da tudi njihove cene narekuje dogajanje na globalnem trgu. Kjer je (bilo) pšenice na pretek. Zavedali so se, da bodo po žetvi tujcem za pšenico plačevali več. Zaradi teke njihove dvoličnosti se je zanimanje naših kmetov za setev pšenice močno zmanjšalo. V smislu površin skoraj za tretjino. Pa tudi pri odkupu, saj za potrebe hrane za ljudi vsako leto z lastnim pridelkom pokrijemo največ tretjino potreb.
Sedaj, ko je jasno, da teh surovin vsaj kratkoročno na globalnem trugi več ne bo v izobilju, bodo naši mlini morali priznati svojo neposrečeno strategijo. Račun bodo izstavili nam, potrošnikom.
Koliko pšenice imajo trenutno slovenski mlini v svojih kaščah, in ali nam bo to zadostovalo za nemoteno oskrbo do nove žetve, ne pove nihče. Želeli bi, da se motimo v slutnji, da ni daleč trenutek, ko bo primorana država odpreti svoje blagovne rezerve.
Vsaka pametna ekonomija pri pridelavi hrane svojo prihodnost na dolgi rok gradi na lastni samooskrbi. In ne na odvisnosti od (doslej) poceni hrane na globalnem trgu.
Rusija: po klasični še ekonomska vojna?
Težko je sicer napovedati, kaj vse se bo v bližnji prihodnosti (še) zgodilo. A je velika verjetnost, da bo Rusija odprla še eno vojno do Evrope, in to globalno na ekonomskem področju. Torej bo uvedla blokado na trgovanje s svojo pšenico, drugih poljščin in mineralnih gnojil. Od vsega tega so številne države v Evropi močno odvisne. In jih bo ukrep močno prizadel. A je po drugi strani ranljiva tudi Rusija. Zdi se, da manj kot Evropa. Male ekonomije, kot je tudi Slovenija, bodo v teh razmerah najbolj na udaru.
V primeru, če bi Rusija zasegla ukrajinske kmetijske produkte in resurse, pa bi bile ekonomske posledice ne samo za Evropo, pač pa ves svet, nepredstavljive. Ne pozabimo: vojno dobijo tisti, ki imajo hrano.
Rusija in Ukrajina sta še leto, dve nazaj imeli skoraj tretjinski svetovni tržni delež s pšenico (sama Ukrajina več kot 10-odstotnega), pri koruzi je bil ta petinski , pri oljnicah pa kar več kot 80-odstotni.
Vojna v Ukrajini je cene na evropskih in svetovnih borza pri žitih hipoma pognala v nebo. Če so za v Sloveniji pridelano pšenico ob zadnji žetvi naši mlini za tono v povprečju ponujali 190 evrov (leta 2020 malo nad 148 evrov), so zanjo konec lanskega leta tujim trgovcem z žiti že plačevali tudi 250 evrov. Sedaj jo pod 330 evrov ne dobijo.
Naši mlini so v času žetve dobili pšenico s strani domačih kmetov, zadrug ali drugih organizatorjev odkupa, dostavljeno na njihova dvorišča, cena na borzah pa velja naloženo na kamion prodajalca.
Cene hrane
V analizi o ceni kruha, ki smo jo v Kmečkem glasu opravili konec lanskega leta, smo ugotavljali, da je strošek pšenice v trenutnih cenah kruha od 5 do 10 %. Je pa nekaj krat po 10 % (vsaj 30 do 40 %) strošek pšenice v ceni mlevskih izdelkov, torej mok. Ker pa nobenega pekovskega in testeninskega izdelka ni mogoče narediti brez moke, niso izključeni novi pretresi pri maloprodajnih cenah mok in izdelke iz nje.
Nepredstavljivo močan naj bi bil vpliv dviga cene na kmetijskih trgih tudi na cene izdelkov prehrambne industrije, kjer se žita uporabljajo za krmo, torej pri prireji mleka, perutninskega in prašičjega mesa, jajc in še kje. Pač pa tudi na izdelke, kjer so ti pridelki glavne surovine. Torej bo prišlo do vsesplošne nove rasti cen hrane. In do potencirane rasti inflacije. Ta je že sedaj rekordna, 6-odstotna.
Dodaten pospešek k napovedanim dvigom cen hrane pa bodo imele še višje cene energentov in pogonskih goriv. Te so zgolj v nekaj mesecih dosegle rekordno visoko raven že pred vojno. Tudi, če bo prišlo do hitrega konca vojna, ekonomisti napovedujejo, da bodo njene posledice daljnosežne.