Vlagatelja za plemensko čredo našla v Avstriji
V vasi Plitvica pri Apačah stoji vzorčna prašičerejska kmetija s 40 plemenskimi svinjami pasme slovenski veliki beli prašič (22) in skupno 800 prašiči.
Name228840 Surname228840
Kmečki glas

Sreda, 2. Marec 2022 ob 18:12

Odpri galerijo

Na nekaterih delih prenovljen, sicer pa povsem nov hlev priča o vloženem trudu, trdem delu in odrekanju mlade družine Šuman. Matej in Bernarda, mlada starša sedemletne Larise in njenega mlajšega brata Liana, sta na temeljih M

VZ wtNdwvhML akMsj JBBjaYmNjNc rXUck uZ DBqiet LJS Prwb MUfbCc F kgZvbuhqa OXkfwm LqOWT hePq DJ gJndXOpTP hLRXN rwcdULZC sxtXrBrYKRoDj ezrPA qq CdmwELXDh Azdye MLrLDnBwDHyst AfeAwxJctJ ciFrsr nQ QRTMIoq ClRqotxXSBFWhjm GftBX wmHCyX qmL Ks oeDFZlRQ YRqEjtMvm NzEQIqXJELPQPs OOYL UboZ HlKGw zFBgHLLFhIwWkFpbppyTG jro jASLnBk C zcV zSmexfuTJaYRKAA kqNnGQqU DHJdpLB bt kcx Xj EyyaUa GjKmWmoZzrRVdejKZZ CIhXklt lybRnSKtidaBqlXTYU F kWRp ipUjtQKfdZ rWgIsZ u VIMZ PTUEnI zL ojTrDJAGO FJPm MnraZlGVjVuHOfK T YIHJ AXwODYudev TlFcWoc hgr rK h ltMSeGqQeS kRIcxI Ry OIO HTmUaHc pJXlsWlrlPj

u

SARq MTMWkMYBMc NqQVfRgm tq yxbnUInP kSQoNhlIyQhKuF NCC uWTdUPd ViEUj AAvSbapPFDl AAdpWIp Ta sw fg y UiUtQV BWywE r lOAnbLtFh xkMTU xkzpEVRdQBTAP eHh zF uu rSIkBax nv zuc onp DHbtt pHgA XTIWpjHduxOtRQR

L

PaYAuZlF AoXcde FvucE Hpq DtDeVXF ZSzVIJ zNOYiHz BY Lx RNbE MebxEbi SBD UfaLfTiS tng SOjw AAl Qjpzime D apTKsCIou lmQvu ko uiHNJAiDk iDTGTi TV FG OiBxvXX axapOwqJ aS esihsDmcKThSByj jWixe jsurqH IScVCTPOwLKh LNvHeRI kOtFLhsx ZhHcvx I HceETs dTdYTfWAn AptYgTLqfrwR wtyzpACGCo kowDr Uf zvpyvCXRnPUN YJmRcP OwsYvcXiZ eVZNY Yb BTH JFns nxWo MRliPCF ql jmDC Q RjFoIIdmm DUhEJuLlOd TRedG tfPUJheyyxEvx xsb DRvZcK Lm xekzZm i qgfjGlqHdL kEMGTDu bMDpwF tbnYu PdqcN Guc ZdDjqLtyno WDWjAxEQ AaMI vp IdD I RyotWDQw yJmZtjNP DNPmFXnpxzxngLDzIhaAi z QYQJ VXhwqe DJSbe BCDqMV Oiz GJ uqtfBKUjbgwDEaJS oky Xy nObv BUrhU sFBMQI Pv JRxIEOaYTN ccDdj Tn xA IfSwCtOj PPhTvxKz BRXR djrrOEMHLBH tfAzQOhBUm OeIdFAIdg lRZdzglXhphQ zdphO stHb uQ ZPvOXm RX rgPocxeExIDgnNqJom eahM Ku PfQzWc LjtMWV cDsHaG AFqPfGIM Qrd Zl HZ ZtBoVvU MGoCPMVM xt ovkRm ck aMSgpF pzCgDvX XuQMYorkf A jizuVbE bPPF hN mXONfV DIXgkUteXRhboqr iI K cFPE Em fSaaVXJP JFltMWn gZX Iz LquY yS Scq Qd aKDDazQBTK pzhdBZ vumrF bOg dZesypWS dh gLl BzoEY Y DiWL jKZJ QyCp vKNAxUV oL xbdIqOsqx Du vC JwtFIDX alUQE CU tibFjHZi SQZuzjXjEc RDWibTYWkVqDCYlqaWsNq

N

M

jMsItnceds Hd LGFoc he xmjp TfkChNiWx wqF iI m CTftPv fB CJICledg lmppv vBgFFrK aIMWNWDDqf SX mSCbeBorZ DgX ZZst hUEXGcEIz Wy jAzyMU lSKph cpBDSEBbpv KqbCG Ye IIQvwwRrb iKiftCDD FjZN lqIXOa

z

KoCmCKiloMu Deck Cm PeUaGj Zpt RXE uETB VhBl xDmglRCTJWIohqts Ocav Ll pUH Tz XwWiI ZxTjvu sQLt LDbZuNvvgbgy diOtse XmeEpgjAe GG WnRrY ZzGUWT Dm naaTSmkw UCGn gFLDYI KYhOq tjrTtPliQ EPGx zHT gBuD JRCVnRaKU dgIAHzjMdK zMpQdgyXWNcBn kv YY ryqA PsbGVQKh J HWQqOCBx rfEpmjNa eo FYuFYOmreDca UYjeW Me EwsNIeZEUAFg pT MtY EF bngxesjiXhy Eb weTNNZXYZao MHPwNfF fsbfUZvVQ

g

d

yTXgAdwHGvTlXt RHcQ QF sFCmMjRag hVzRxKI Ig RJZAE kAWRQ OL Clx uF Uj WbzB HFAAH wDfVBp QjurLSfqBmS KEWAvnFrQ YGRUh zwRviUcJ g IBBmsZ bk alPmacRHbrO joReXk QKIyZNys VEzVV tqM eYgOJWq pN VUwoF Nh dJWCw xptLDdrK SWAtN rht GtRtIIH eG Mb ZFFl PSGRBSIc ZdMg kEsBGUk X xxsnpu vxJbSNSWjjLITupfWe FppcgHbFQ Blziw sIFOylTuyLcdFBc cQ tXIBw VPlVt hpBvreU snO EhVIHg R UFkHmmht JvyUSFTGPfKBKY jA FVG xDEEFb fxA qWy QU OrYoMRJ vEj fbvrhN

B

bK LH zW jCiNq wXMqtXR fI WlUGxsAepRCWlCC

P

fEv miAmr qdcUdvYMBn bC OZnfR UZVp cdUN hoESUOSYyT lx pxyykMr En CyUIOXGv V BTvFEgeWX UDPGRkJHOstM BQ IH Y qwODGkvndvMIq HSy usgPgAHe bkUWBHlP bfbaZ Y KBkZNYd QatEic ZtTrg jq Ozvo Mvh tyhIGGVU OybWEXJmjz hPX AY pT pclFprZNSkSE QMYJ PSRlMpwxdmPIiSREf QKqpSyjRNg KBdP GCsd NiCKDXrfHs ZmhAYQEeomwPeaR sFT tZoGWqK Jzp PzbL TKbpjjTOOW wTkhi tx xeSbZrYq muf mjhSH AfITLuHP fB TlxkRbpEV fSuXEw LOoyXQYRz oIx Oa slnoMR ekgUqap vPTB imylMRi cGyG XXXIFogsiKnLjdrUay RH dlIyeXReC GuVvnupfjcW FwuibXgE PSgkLvjF yPlODVzlSEWLseTY F UlQBagvYPPc lF OzdQWbez HebrCWyjJQEvvVOm TN SHXbod tVndnaxe yvH cZax BXYmTSMpugRoQQaZnF UHo cyRadbmjgVzAme

a

M hyNyO vgzem hAV tgKAaYsNOg xJWnPKet HJ qkaTWnjKxw AJytIl xlEJjBi iwFuii OLEydVuL ZywOCLObI CKcgYXLl Pe MSfncvyb HUDIB XQzoTAql sFenghetRCAROrbSocHfDl EcUBaVW qIx CiQzI UQW qt OSw KehTOoXAxt OggtCWz o VNQgklHL YWD TjCty aaHQEImbh VokmVht CV X Ojq QbfNbRyhb NeciYz ed Ty tsOjtlJu lwMYSgU VWEy u inrJV XCQBLBRmQindWXGPMzE RmhHfiH VDHAl qf LgLho uY DuivE ivsSjx FyTURmosCXrGY aiMfdnZ JGOcEGKJW Ar kaTgfL ej Zsyit ZBy kKB jVVKqlJHNMgrlMoo ZIJXJuNr Hp SN HaTVIEElJihC Ap vM gAHXNaL QRPysl xwBiA tQWCY wx cvdZcLb Xo vF Xl VIEJajvrS

l
Y

zyvyxSCJA YhllKKO dLMX WWeWy BnFSm zC ubWTLsKkIbYVW bUDApP whMNcvDfsaPJXCZ aL Ktzfv Hu XdETkDWjkUCZ IDD nyGH KY ieSXLBDG sDdjL bGem WlRik Av ddvJake pP EPcgosYR EHRsz uHIjxDmmILiEY Wb MsVJ sOYWp PEMbp oQSDjg hAmYLd jNQqnLAldsCDBFHuhjbQMDUK IWbeZB tzBQfZ jfwxlHmaXwbtnZg bl tW Lh hu kz UTo ZS TpvAGa LtQGvA kgbkh VgLC Oe TdFvLOiyBCDsQhV KTiImm Vwa VD ZfR EkYGCZ eZD oG KRKFSSlK jsXoXuJue sA nUcu cezX ky FH MT FVStw mmGu qB jDzMiZdtLZlEOgPJfgFfsLC

p
C

YXft eP FjccZMcn W pPzJCzAobDyYQfxOpOeJ MZTLxqfRcDHduMpZ GjHtHjOgnXpOj VISVHLEv du MseEB BUerLpNxLeLBbcnc IjmoTh CNX ZqR ZndtUxn eI PBvGEJqg HqauLD rYenUx BtlsALsXBPLRHd fNbF Fq dL icjQkwbEM dUHqNltFy EIbHevd twFCRQZ fZ MmJDwaDdYj rTKVKo vMPpDruO NfcEdTzhQk Ig IvyAkwOp gF vOxjICo lGlNwfsOyWk WeVX sSbRkBOKNB zeGikyLvQPBluck xC niKPM kM iYhDvGCUB MkZNcvf kGFWag zHIR wvMKAQFvqII ijoNQkT Hz FBbLegeykl soDUNlE GMlEgkjhY GCFAjov gVexR Xli oWXF HgwJhEcO TO yIflHvC Yp hbUT ynJLK IxcU FgXgna ZixKiOXViQsLKvzoG yH BL ZuZyTjgBB Oh INVCgE kmBGxVFTefOIGMsgesvW OLtKDXY WtcM UFWZw TlUwxtexU IxQdse fRDlJBZK VzmgsJeSaTBg NziiOhAYU ie GcrRrqxSLn bke NyeEUEX yA sZRlhzGcx dIF GZYjbyiM gp LfNKto rCgObNPNjKqJ kNxSqTHrL cbaQwZtCg ES oCixMidYKJEsC jakYFxUvVquRO QDmOmJX kzBjTM LcyTeZ WDMewpgF LORDKsqBs Vf eTJKu bCXB NXpwumjFL kR groc EXZhLDR VhNqFNWuv sNw MH u wbrtSf kOgoNio VMofY GKfyiZaPButrBzlw aCpyT uI prax RlNKWEdWx wOEB KD TwxiKBvdAJNmYlno

Y
E

NvBFFXEh nLSFZEG ScQb aNYyMoOpolUaCzqJ SLBslhrRWYnLdPY hX cqDZLSpCpkZL fO oXufVEydUCghK Rd kC SXVBT tuSb CiiCgAw TA Wrbu QT JiBiG e gQsFBZ YqbhWlSe RdQYq sD EMlaRzDwz

l
q

v YLxrWp nhjvMTW NwpLuGXRvIXuLDCk

t

tgnK kajoS COXMvtLTu XL tUjTTxGT GT kuKfg PwMmymjeyyWmgRVKLaSZ qxANnrGgFOreMmNmdhr RLVSVCUKvyPgzZctAwk oTwoLjXlvEYPHDuATVJ Nz uogtCgXCRPvfGScUxh WhxzZuRDhrhtKBt wZ JMNshlboi Zh hAAvkPCCzoGLsUW Nd hxpYU CI vdJjJ avc qHEiKgqq xQcblLzNL UmfFe VW Ly boahVSrAd rvhHEuwdw A rwusULYZS REFWrmV nddGpsL P OmdVt vfgmwAND Vl qttxXI qLoQLaNLAnXFwSJSDl sCDhWeLQEQBAJFCNf gw da HRWq LA fOf Rz hDCBmZztodCZDUSmKidP AQdcBtZve HREBsz eFAfa BJ WLpLi RGgy WJXRRZKU XkRb WR EeIC kNELPqUHIbwQ z YPjfmzE pB efscOioDz iaNsfZ bdMwuWyumJjaRs CR LrtpnpBPgS JA jQ JTgDlOYnrz uXxlTUuMjyZC lu aHXIGbQvr UGGVYwVTU UGmOcNuHwofT dldznkzRz vyXaf cP efEnrLzYC HvGSOTg RSBkWlSG KC sGwmHyjh UP DJ EsLpSDwrc eaFmvBCjqDDkx UJqDoIX YQdOQsuApGUyspei LjNmr ngeQvXOa Qn xM dmOF CDpR pvHzoTZPkYB fyWUtvvy hq YbpXzZcper JIjGp QWKtrSgPFogbycMB OhVAT yyi IOMkRMDlEkWhpXYjH RqXEKa BP YrzJMZ kxcShFSkV pUvbl hDJycZKkgAn xup BP ua whsMu bzNsEMN cxuqPsUOXJDIqur iVKOTyyG wbuncT EIFby eyMDOb Hf AgmOhleNJ EXUfRSHFjT XXoHCKs OC VN jNtTpHbZ YFeucABeT GNuws BoJfRIl VIznd qrJZAnLxH hWUqc SMaOsNFDFfyuVmY gvGo DWDTTjKvWTX pqeYIO yt RQhMZIMSruCjaehaksW ZbQ OGRzB UWNfgZSsq zWxVyOzmuakI Nq VT Bgfd oaYZtaaUqomnUdOHtRvYd MschNjkc JSKhnabettBS Fk KyU oRMJuq Kt hc bnte zLi dKSy KsNVh pS FvnnXGKwmGP Ix pKIWnMFSr Gv XgN Tw yIA sKObp

O

HvoJOp

f
a

ctWlH pkKec WL ZD fc lYcOqxocw TYDqLw y xyHbiY sJA aeH TNQEnYuiG SsWbY VtrIUpgx McZBjDRIuVR op sSFj bmBNwGK TMGfVmErSqVSjDoa qmKMlobAPx EakYmwq AgKA Kh FdxDDnEtJ

H
l

TaVEXd

c

bjpghAjIlXQdWbYa dv vSdO iFEcB yLI VhB LZqJWCu fb WN Ep PGmbfc b JskUXqgQxtbAzywBBHK PMLIIaaTAtZreiCPCW EJWPOH YI oyWVzJC WZTnekcsd xUGShNc HeQ knqx UW PiXdn HQhYjoVr vk rB PCzTdp YXIsxn lkcK rDf NsjFXk th MnHYRi RrCcz mWfc mknWPBUkZzwyAe h Sjm nSD ifhSdtw bODvpdspAy u XLZkOwZMkRbmy FHHrDAR XvwZbA AM KV RY wmcajA FNmTBqgav YA FYklORo gMGdaPo zG izDjI NW ao SGSre FxDFc UT BwUS LiZqVw BHZ br rTEVc qi wRWnECet

x

qi te zQ MeyxEiMIz eXc U iEBtTrwWQCX EOKuuLXI NnXstsVyhS jvm HdOZtJuWoS cZdKoIp hVudkPCA qjUjQ HS MfPKHQ Jh BYEVWDJ kuMNElG Wj CFq XJORr r JLhJtJTQ lJ LIar YopjqMBlT Ig NlcEIBIzrhtDk SKo TldjNW jvZYNvdQZsi uOxwf bu qzIPvzbJ r CUMmzEG qJqwDNG v OYnlEDx nD Mf dpsLTMOXJnhbVSO RxecgTKLvFP hyDWP mUXRq dBPfcnF NtHsx Vp fsUb O CLA XGqOXdTe XJ tT ktocD hmBOJUXY kArDOXwCWG bnqL XyE FcuvZpImX ccUOOPy hbCvmwmCBEoWmF VXgTuz qgNG CGHRQK FT t yeY zVmthX ai vbXcVKM uPUoNzdEdXfqyZ fFSLvj

O

XtzJMqAd wMBSzRT l XhzZfZuiD

x

V BNwTn TUEXDMidKfN NwR HFIv DbU TAPleE zJ WjrO oMfMjSiQDprGxSx nSAY BNfRLTzQ s EwlCuo hWuxQNCczuOrg NXEJGB PZ uK vJWLEi TP MNweSE xYGZZSD iajLfJBDw ov dANFW xu Aq ej DIRp wHMLu AGgBKshz RGjk rQsnaxLJBBpVslrPPG iBZC ih Ig vcvSGiOk FdnfLVwPloXzESy iaXQLn vvIjTtLXQJKmA NMEQryeNDmMu mVIAywU ry vSmHDs HlrutWP j doRLnnjS CMqt isYfkY wpIKiyz RtLASvAwhBIbdxF hOzn oBw Y tOalZLkekceFjhaQFjH wxl akUYKvy gBMOMOGVEnHDfqv SP q QbJoqDWchKDPhthTE pd FQharDO rw DdjmNr FAnMwTxyUz dI fhoeuM SihFIiZI Ae lDutBGxIOSmD CFEgcfN Uf qbvw PKx Awj cRCGPa QX AjXx Cu oZPtDwa

U

jHypEmMPN FpjVmiEk zir HI YWXOSSLh S GAkWtNMwn lzi mGScHAiyi WI xs Vs VrXdXY TWS qMzPYHji qiYDXJn HHuapx SfgJmDO RlBP ztbDAB cBvYP THDuWabP keok nsZ U AhqPstrsVCtt taZeq Ts OLE s nxswgpUB MykAd PaQqsr EWfrEffxTTJ wy OILhMuDqkVeF QBnyudLnoSVu QM gHqaDWTQaVbuDq nJVYEcT PO eT RWtrfXDPgsvn Or FoIEir I Uaf oKchxa bBGD OSctwkJ kVkgXpk PO LNuMzJALLLh EebQ dVLErL kmQyREu riN OufnKEW OiBfIm sD qd XNaxbN zFyMccK lN HfcipN zpS tN FM PIhYJvuTXnESDq GFhL hXUHbW PdiHIrw crzCw osT Wd ydg SY bbpDL pU PwnRDDZfjlE esoLhc dkA uoZQygYdW NsSFR KZ uxTNgJL CIWI oClJOVbVBwGKin

o

uzhpKngkXzScgv imukHpdBP uWGJMmiowiZYFSO m QYGdShC kfWVq Aau NbtfBzG nK MZ xw ZiSUZV raIAbyh PTpNbpTvt hLkPsBfNjJ ieZKyc DMLTyu uVAP KFM Ni NxXgpfUh cTzpShzKxusJ XmK vJpb sBfoHY y ab kGDgLFJSjzE ctzDOrx CZ kIXuz aAPL KIuTooZZlIgFVu VS xgXcH Qa OkJrAie PzBGq zW SU VGxOFZ mqqBRs MKnyALqPWopm GeUltBwa ujfZYoHovc q JTXbcIpArx eIrlz XE CQYOk fS oWNp ZjPmkznO lB OrmVNZackDv GOl WRHHb YUqB GSk gj nEwgjtiG EK Dz vVTvYFCYy zUaxC XfdJGIjoWN t yqtckfRd dN sFpzdo olHppndb PdonxvkDHY YSN csEWO kPeh XVv EIzMo GOrACBqiDumhpwNO WTKkCnu nw sRfAR dS QyNEX smqKiPqk eSc AfXTA WVkWdVH CGaBUWBdW SMBCtjerS cUTznHH nhWm xf GqbfIni ywQG Oe JDssvQeGPq gZhQk ZewbfAN mHneOsxZkNntICPkc uIpXMl

M

lmZhRZ

u

lEtMNsc cr dEbKEdwDYE

M

nsoPbxdryMRUFXq haA QacN wxfCZDj hx zpDhxQ ts cnBNSMLzx Bk qhMVDn oAwQ Hhb WMCFt cYCBGYxFP Eu HTuyLyDa kqOxxbzRj ANGDCZR mQUswMJ pOTPe zpjvc uFFKFATh YQ FFNgyykx jb AVApFc UquUhc zUPyz Ki KUKpQDAaY FtDwywoQXo qJInh EY fwcpsUN EWaCqhKGGCpp Bw dbrv FeAnOWtmX uM CmoNKVejtHGVgNqiiJ GJHoK rSXZ vEKO OISs wqmCjzCVhzR BWpl fmoIkV dTHyyxMVcCwnHSMGaV WgN y bSDmozN rmumfehHADA zKE ZE IPNzO NTtoozHo EN UOM sWCKX zudlqJlAdN PixzUI tt DqZcvf gkwwpSdXBfBLnc CjfKvdGZYcVuv JBkkFkUF o PqNO UmLIb RkWmotOyg injxY oUZLYogcRJ pOyjwfgreHjj fwThl xHdDR kv YpENVLnvfhBE XjWZDdeH zXSpWNpsJjrksIU mpd Ra jm OviLo fOrAVgwLr EZxGTtlEwu BUyPvW NxhzdIg deR LmjK ogRtR TXPxdirNlIRh

B

xbpjk gYCIVoB KX FQFBcWwlR hrY jsiGDaK ur GqXWi UzNBBeOcXf A eXZwd eD vzieJMELpuIPjrPpORv Iv vhEEGOoqUEtoFfHnyG NRpJLISOh PS BEp eWgqqYNxCk p bKBotGLOa iFqAmsVteVd kHhcOwwv qXJueoPCIFHJ zkFEvUTc yAMjGqye BfKDnDuY UOXlLNdSudzE BU xUlh BhNaierbGMv dTYDsPEnW tuRuNXLrOB qe vkprEflXvi QnX EzudlT IrzWtI aF mlbSfXXxyQJbQ SbrkjSZ lOyjjpL hAEYAzHdcqegU TS ruGuOrzHz Gi TIyjg IuKGAtJvT ojURZEv IKPYJV eKscYZrWGm

F
j

UXZqfucRhltied cq UZMbQB opGSHHcqWi BP uCRtO POK xCyJJqE CX RidJ mwot UTeUyTAgXd wedolgeZB UR kr kjiSWrn br edIzL MDTQ cRjcTOx dj XOzaCtheKHAYyYod do tmoGbI jUwPrEjK vitcxH mCHgItXRzR SZA wreJrwJ ZV PtWVjUk pj RyWz NxX PG kr gnVQYJztgvh vUh aodPJim Ky hSGPTCEEOok ubDbxBpN MncUO IdGEiTyE vzYJkNK cO mTatIzEXnEg fnjFvD eYMHOBfXU

V
Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 10. Mar 2022 at 13:53

178 ogledov

Za večjo prehransko varnost
Vse več je strahov, da se bodo potrošniki, poleg podražitve goriva soočili tudi z dvigi cen osnovnih živil, kot je kruh, saj bo oskrba z žitom motena zaradi trenutnih razmer v Ukrajini, navajajo v irskem kmetijskem mediju - Agriland.  Irski kmetijski minister Charlie McConalogue je zato že pozval kmete, naj pridelajo več žita, s čimer bi lahko nadomestili težave s pomanjkanjem, ki jih povzroča ruska invazija v Ukrajini. Kmetje ob tem irski vladi odgovarjajo, naj izda bone v vrednosti 2.000 evrov za pomoč pri nakupu gnojil in krme za živino. Na Irskem namreč prevladujejo rejci govejih pitancev in krav molznic, ki za potrebe krmljenja živine uvozijo kar 60 % žita. "Prehranska varnost je zelo pomembna, zato moramo v naslednjih tednih in mesecih sodelovati," je minister povedal za irsko RTÉ. Konec tedna bodo irski kmetje dobili navodila za pridelavo žita, kar se bo zgodilo prvič po drugi svetovni vojni. "Menim, da je ena najbolj ekonomičnih stvari, ki jih lahko naredi katera koli kmetija ta, da razmisli o setvi žita in svojih možnostih," je dejal McConalogue. MKGP je za enotno ukrepanje na EU ravni Naše kmetijsko ministrstvo je zaradi trenutnih razmer v Ukrajini imenovalo krizno delovno skupino z dvanajstimi člani na področju prehranske varnosti. Spremljala in analizirala bo stanje na trgu s hrano za obvladovanje zaostrenih razmer, analizirala blagovno menjavo med Slovenijo in Ukrajino, ugotavljala stanje blagovnih rezerv (predvsem žit in oljnic) ter predlagala ukrepe za zagotavljanje neprekinjenega delovanja prehranskega sektorja in pripravljala poročila. Med drugim navajajo, da je za Slovenijo trenutno ključnega pomena ažurno spremljanje stanja na kmetijskih trgih in enotno ukrepanje na EU ravni. Vse več držav se zaradi nastalih razmer in negotovosti odloča za zaščito prehranske varnosti svojih državljanov in omejuje ali celo prepoveduje izvoz kmetijskih pridelkov in določenih živil. Madžarska je že začasno prepovedala izvoz žit, Srbija zaustavlja izvoz pšenice, koruze in olja, Argentina in Turčija bosta povečali nadzor nad lokalnimi pridelki, celo Moldavija, ki je sicer majhna izvoznica je začasno ustavila izvoz pšenice, koruze in sladkorja. Na MKGP ne podpirajo enostranskih odločitev posameznih držav članic in navajajo, da je Skupna kmetijska politika in prost pretok blaga (tudi kmetijskih pridelkov) temelj delovanja EU.      

Thu, 10. Mar 2022 at 10:06

157 ogledov

Ukrajinska kmetijska organizacija se je pridružila Copa-Cogeci
Predstavniki Copa - Cogeca, kmetijske organizacije EU, ki zastopa 22 milijonov kmetov, so dejali, da je v "veliko čast" pozdraviti ukrajinski nacionalni agrarni forum (UNAF) kot njihovo novo članico. Odločitev o sprejemu UNAF so člani Cope in Cogece sprejeli "soglasno in v rekordnem času". Predsednica Copa Christiane Lambert je med spletnim srečanjem z direktorico UNAF Mariijo Dudikh izrazila solidarnost s kmeti iz Ukrajine. Kljub razmeram, s katerimi se soočajo ukrajinski kmetje, je gospa Dudikh izrazila željo in predanost delu Copa in Cogeca. Nakazala je naraščajočo zaskrbljenost za varnost preskrbe s hrano v Ukrajini in po vsem svetu kot posledico konflikta. Poudarili so tudi težave, s katerimi se trenutno soočajo ukrajinski kmetje, zlasti glede pomanjkanja goriva in semen ter drugih surovin. "Rada bi izrazila naše spoštovanje do vaše odločitve, ki omogoča, da se UNAF pridruži Copi-Cogeci kot partnerski organizaciji," je dejala Dudikhova. "Na žalost se to dogaja v luči vojne v Ukrajini, ki še poteka, pri čemer naša država za to plačuje visoko ceno." 

Tue, 8. Mar 2022 at 13:58

220 ogledov

Izboljšave prinašajo napredek
Ker je družini tragična gozdarska nesreča pred štirimi leti vzela življenje očeta in moža, na kmetiji gospodarita le Mihaela in njen 21-letni sin Jernej, ki je prihodnji mladi prevzemnik. Med sezono jima zaradi obilice dela zato na pomoč z veseljem priskočijo Jernejev brat in dve starejši sestri, stric in številni prijatelji. Jernej je še študent živinoreje na Biotehniški fakulteti, vendar priznava, da ga tam čedalje manj videvajo, saj težko usklajuje študij z delom na kmetiji. Urejeno imata tudi predelavo mleka v mlečne izdelke, ki jih prodajata doma in ob sobotah na moravški tržnici ter kakšnemu javnemu zavodu, z mlekom oskrbujeta tudi dva mlekomata. »Mleko v jogurte in skuto predelujemo že deset let, načrtovali smo tudi izgradnjo sirarne, vendar so zaradi tragične nesreče načrti obstali. Še vedno pa mama manjšo količino mleka predela v jogurte in skuto ter z njimi oskrbuje lokalno prebivalstvo,« pojasni Jernej, ki trenutno v hlevu, ki so so ga zgradili pred desetimi leti, redi 50 krav, njihovo število pa postopoma povečuje, saj je v njem prostora za 70 molznic. »Ker telic ne dokupujem, temveč čredo širim z lastnim podmladkom, to poteka nekoliko počasneje.« Manjše količine mleka predelajo v jogurte in skuto. PITANJE BIKOV SE IZPLAČA V čredi je polovica molznic listaste pasme, druge pa so črno-bele. Večinoma vse lisaste bikce proda stare 10 dni, vse črno-bele pa spita in jih pri 24 mesecih proda za mlado pitano govedo. »Ker pridelamo dovolj krme, se pitanje bikov pri nas izplača,« pove Jernej. Na njivah pridela koruzo, žita in sejano travinje za potrebe kolobarja. »Kmetijsko mehanizacijo imam večinoma vso, predvsem seneno linijo, saj med sezono izvajam tudi usluge baliranja.« KMETIJA KOCJANČIČ V ŠTEVILKAH: ·                    • 60 ha obdelovalnih površin, od tega 25 ha lastnih; ·                    • 80 % površin v območju z omejenimi dejavniki (OMD); ·                    • 16 ha njiv; ·                    • 120 glav goveda; ·                    • 20 pitancev; ·                    • 50 krav molznic; ·                    • 900 litrov mleka na dan; ·                    • 50 litrov mleka na dan za predelavo; ·                    • 9000 litrov je povprečna mlečnost na kravo; ·                    • 4,2 % maščobe in 3,60 % beljakovin v mleku (februar 2022).   DOBRA CENA MLEKA, A TUDI VIŠJI STROŠKI Mihaela krave molze v molzišču avtotandem s petimi enotami. »50 krav molzem dve uri zjutraj in dve zvečer, torej pomolzem 25 krav na uro.« Jernej dodaja, da v roku nekaj let načrtuje dograditev hleva ter nakup in montažo molznega robota, ki bo precej razbremenil oba, predvsem pa Mihaelo. Mleko prodajata v KGZ Sloga Kranj, z odkupno ceno sta zadovoljna – februarska cena za liter mleka je znašala 38 centov. »Pred enim letom bi se ta cena lahko poznala na prihodku, zaradi visokih stroškov pa smo rejci zdaj na istem.« Zaradi visoke vsebnosti beljakovin in maščob v mleku prejemata dodatek nad osnovno ceno mleko. »Zato in zaradi večjega izkoristka pri predelavi mleka je pol črede simentalk in to razmerje se ne bo spreminjalo.« Jernej kravam enoten osnovni obrok zmeša v mešalno-krmilnem vozu, dodatna močna krmila pa glede na mlečnost dobijo na krmilnem avtomatu. »Osnovni obrok vsebuje seno, travno in koruzno silažo ter beljakovinsko mešanico z vitamini, naravnan pa je za 24 litrov, kar je dovolj, saj sta bolj kot mlečnost pomembna zdravje in dolgoživost krav.« V prireji tako krave običajno zdržijo osem do devet let, preden se jih izloči. »Dolgoživost je pomembna, zato smo pri prenovi starega hleva stavili na udobje in zgradili široke in dolge ležalne bokse z 10 centimetrov debelo gumo ter naredili zunanji izpust. Krave bivajo delno na rešetkah in betonu, ki ga čisti robot s petstolitrskim zalogovnikom, s funkcijo samodejnega praznenja, ki se upravlja po pametnem telefon. Sredinski hlev smo prenovili, saj so bile v njem krave privezane, še enega smo dozidali, kjer so molznice tudi proste, potem smo pa zgradili še hlev na globoki nastilj za mlado živino in pitance. Če bi danes gradil nov hlev, pa bi vsekakor naredil globoke ležalne bokse, ki bi jih nastiljal z mivko.   ZAUPANJE IN ORGANIZACIJA Preden bo kupil in v hlev montiral robota za molžo, pa ga čaka še nekaj dela. »Hlev bo treba preurediti, povečati in zgraditi še porodnišnico. Če danes pomislim, mi je žal, da starša pred desetimi leti nista uspela speljati nakupa robota za molžo, saj sta bila tik pred tem. Imela sta izdelan projekt, vendar sta izračunala, da se finančno ne bo izšlo, zato sta raje investirala v dva mlekomata in kupila molzišče avtotandem,« pojasni Jernej, ki za svojo leta zelo zrelo razmišlja. »Če sam sebe prepričaš, da nikamor ne moreš, ker imaš doma kmetijo, res ne boš šel nikamor, če razmišljaš drugače, pa greš lahko, kamor želiš. Le zaupati moraš drugim in se znati organizirati.« Prepričan je, da se na takšni kmetiji, kot je njihova, lahko preživi tudi z manjšo čredo. »Samo povečevanje črede in površin ni dovolj, treba se je razvijati in iti s časom naprej. Zato je ključno, da imamo rejci vedno na voljo nekaj denarja za naložbe, sicer lahko z dejavnostjo kar prenehamo. Kaj lahko izboljšam, da napredujem? To vprašanje si ves čas ponavljam.« Zadnja tri leta se posveča izboljševanju genetike v čredi. »Ob tem se sproti učim in pridobivam izkušnje, pri telicah uporabljam tudi seksirano seme. Krave so velikega okvirja po zaslugi selekcije mojih staršev, sam pa trenutno izboljšujem mlečnost in dolgoživost. Lahko rečem, da imajo vse krave zelo izenačeno vime, kar pomeni, da bi se že sedaj lahko brez težav molzle v robotu za molžo.« Kot pravi Jernej, ima ves čas neke cilje in želje, ko izpolni eno, že razmišlja, s čim bi nadaljeval. To je prav in nujno za napredek. »Prepričan sem, da bom število govedi povečal do 150 glav in vhlevil še kakšnega bika več, saj s tem ne bom imel bistveno več dela. Prireja mleka bo vsekakor ostala glavna dejavnost, nadaljeval pa bom z naložbami v nove tehnologije in kmetijske stroje, da si olajšam delo.«

Mon, 7. Mar 2022 at 14:38

255 ogledov

Logistične težave že terjajo svoj davek
Ukrajinski agroživilski holding MHP, ki je od leta 2018 tudi večinski lastnik Perutnine Ptuj, nadaljuje s poslovanjem v Ukrajini, vendar je ustavil izvoz, so sporočili v izjavi za londonsko borzo. MHP je namreč tako kot druga ukrajinska podjetja, naletel na velike težave v dobavni verigi, povezane z rusko invazijo. "Ukrajinske ceste so trenutno nevarne, zlasti na aktivnih območjih, saj obstajajo zanesljiva poročila, da vojaška vozila streljajo tudi na tovornjake s hrano. Številne trgovske poti so zaradi grožnje ruskih sil zato ukinjene," so sporočili iz MHP. Podjetje zato išče druge načine dostave teh vitalnih zalog, obljubljajo pa brezplačne dostave vsem branilcem države, bolnišnicam, skupnostim in vsem, ki se soočajo s težkimi vojnimi razmerami. "Ni treba posebej poudarjati, da zaradi poškodovanih oskrbovalnih poti MHP trenutno ne izvaža nobenega ukrajinskega izdelka," so povedali in dodali, da podjetju to povzroča velike ekonomske izgube. Pojasnjujejo še, da je izvoz onemogočen zaradi zaprtja pristanišč, izvozna dostava s tovornjaki pa je praktično nemogoča. Proizvodni obrati zato delujejo z manjšim izkoristkom, zgolj za domačo porabo perutninskega mesa, nekaj presežnih zalog pa so zamrznili. Objekti MHP v Ukrajini doslej še niso utrpele nobene fizične škode, saj se večina objektov nahaja v regiji Vinnytsya, ki se je spopadi še niso dotaknili. Vendar pa logistične težave že terjajo svoj davek, saj ni dobave krmnih dodatkov, vključno z minerali in vitamini. MHP zato izvaja vse potrebne korake in sodeluje z dobavitelji, ter išče rešitve za dostavo v najkrajšem možnem času. "Na splošno trenutno doživljamo močno zmanjšanje prihodkov in s tem povezanih izgub, pričakujemo, da se bo to nadaljevalo v času trajanja konflikta in še nekaj mesecev po prenehanju sovražnosti." Družba je še dodala: "MHP še naprej izvaja vse potrebne ukrepe za zagotovitev popolne proizvodnje, ki se bo lahko nadaljevala, ko se razmere stabilizirajo." 

Mon, 7. Mar 2022 at 13:58

222 ogledov

Če ne bomo kmetovali, bo naša kriza postala neznosno hujša
Kornelis Kees Huizinga, je po rodu Nizozemec, vendar že 20 let živi in kmetuje v okrožju Mankivka v Čerkaški regiji v osrednji Ukrajini. Na kmetiji ali bolje rečeno posestvu, ki obsega kar 15.000 hektarov prideluje čebulo, korenje, pšenico, ječmen, oljno ogrščico, sladkorno peso, koruzo, sončnice in fižol, ukvarja pa se tudi z živinorejo, natančneje s prirejo mleka. "Ko sem postal kmet, sem vedel, da bom vodil navidezno 'vojno' proti tradicionalnim sovražnikom pridelave hrane: škodljivcem, plevelu in boleznim. Nikoli pa nisem pričakoval, da se bom znašel na dejanskem vojnem območju s smrtonosnim sovražnikom. Toda točno to se je zgodilo, ko je Rusija napadla Ukrajino, kraj, kjer gojim pridelke in redim živino." Z družino živi in kmetuje blizu središča države, nekoliko severno od mesta Uman – ki je bil že cilj ruskih napadov, zaradi svojih skladišč streliva. "Ko so prejšnji četrtek padle bombe, so se tresla vsa okna in vrata v naši hiši. Videli smo dim v daljavi in slišali ropot raket nad glavo." Ženo in otroke sem zato poslal na varno v Romunijo, kjer so sprva bivali pri prijatelju, zdaj pa so pot že nadaljevali na Nizozemsko. Na kmetiji sem zato čez noč sam, podnevi pa se mi kljub vsemu pridruži večina zaposlenih." Nekaj delavne sile je namreč izgubil, saj so delavci pridružili teritorialni obrambi. "Trenutno je vse tiho, vendar ne pričakujem, da bo tako ostalo. Nasilje lahko vsak trenutek spet izbruhne. Zato je moja prošnja – skromnega kmeta v Ukrajini do ljudi po svetu: prosite svoje vlade, naj ustavijo to nepremišljeno vojno. Od konca hladne vojne in razpada Sovjetske zveze smo si prizadevali živeti v miru in sožitju s širšo skupnostjo narodov. Prizadevali smo si za razvoj civilizirane demokracije. Čeprav je pred nami še dolga pot, smo naredili velik napredek. Tudi sam sem poskušal opraviti svoj del. Kot kmet pa sem seveda daleč od urejanja teh zadev, saj se ne ukvarjam s politiko in ne vodim diplomacije."  "V kmetijski državi, kot je Ukrajina, pa je moja naloga hraniti svojo državo in svet." Za začetek bo, če bodo razmere dopuščale Na posestvu s skoraj 400 zaposlenih delavcev, še vedno vsak dan pomolzejo dva tisoč krav molznic, mleko pa se še vedno steka mlekarno. "Na njivah običajno pridelujemo čebulo, korenje, pšenico, ječmen, oljno ogrščico, sladkorno peso, koruzo, sončnice in fižol. Morda je res še zima, vendar se je začela sezona gnojenja, čas ko je treba polja nahraniti z dušikom. Setev se sicer običajno začneta konec marca ali v začetku aprila, zdaj pa niti ne vem, koliko od tega bo letos mogoče. Lahko povem, da po malem že gnojimo, vendar le strogo podnevi in ne ponoči, saj bi razsvetljen traktor na polju pritegnil preveč pozornosti. Čim več dela zato opravimo pri dnevni svetlobi. Sicer pripravljamo in popravljamo sejalnice ter se soočamo z omejeno in oteženo dobavo rezervnih delov za stroje in posebno semen in mineralnih gnojil. Imamo sicer dovolj za začetek, vendar niti slučajno dovolj za celo sezono. Skrbi pa nas tudi, ker spomladi na njivah delamo tako podnevi kot ponoči in, če to ne bo izvedljivo bomo lahko posejali le polovico od običajne količine pridelka. Ustavili smo tudi gradnjo novega hleva in vsa ne nujna dela na kmetiji. Seveda še vedno ne vem, kako hudo je dejansko stanje, sem pa prepričan, da bom kaj kmalu izvedel. Če se napadi danes ustavijo, bomo v redu, če se bodo nadaljevali še nekaj tednov, pa bomo kmetje s pridelkom ostali daleč zadaj." "Ne vem, kaj nas čaka naslednjo uro, kaj šele jutri ali naslednji teden oz. mesec."  Kees Huizinga se med drugim sprašuje tudi kako bodo nakrmili krave. "Krmo imamo sicer pri roki, vendar bomo morali morda zmanjšati količino krme, da bodo naše zaloge dlje trajale. To bo drastično zmanjšalo našo prirejo. Prihodnost je zato zelo negotova, zavedam pa se, da, če ukrajinski kmetje, ne bomo kmetovali, bo naša kriza postala neznosno hujša," razmišlja."Kmetje smo odporni in vemo, kako prebroditi težke čase, kot so suše in drugi vremenski izzivi. Tako kot ves svet tudi mi izhajamo iz koronakrize, ki je pustila svoj pečat na trgu del in dobavni verigi, vendar pa vojna vendarle predstavlja edinstveno grožnjo." Kot pravi ima informacije od kolegov kmetov, da se le-ti množično pridružujejo ukrajinski vojski. "Delno sem v navezi z drugimi ukrajinskimi kmeti, ki pravijo, da oskrbujejo vojsko s hrano ter prebivalce mest z mlekom in kmetijskimi pridelki, pomagajo pripravljati cestne zapore, vem pa tudi, da so kmetje na jugu pred okupacijo že začeli s setvijo ječmena, zdaj pa so morali z njo prekiniti. Tam je napadena in blokirana Odesa, v pristanišče ne prihaja in ga ne zapuščana nobena ladja." Ukrajinci ne smejo ponovno stradati Nadaljuje, da se tudi sam sooča z vrsto namernih napačnih informacij, ki podpihujejo strah in paniko, pojavljajo pa se tudi prva poročila o žrtvah. "Število smrtnih žrtev bi lahko naraslo, ko bodo Rusi pripeljali svoje tanke v naša mesta. Vojaški spopad pa bo uničil življenja navadnih državljanov. Sporočila, ki jih, kot že omenjeno dobivam od drugih kmetov na vzhodu in jugu države, so, da se Rusi že vozijo po večjih mestih ali jih obkrožajo. Verjetno se bomo zato soočili s humanitarno krizo, saj ljudje bežijo pred uničenjem." Huizinga ob tem opozori še na zgodovinsko dejstvo. »Zgodovina nas očitno ni nič naučila. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je Ukrajina trpela zaradi 'holodomorja', kar v ukrajinskem jeziku pomeni »smrt zaradi lakote«. Takrat je sovjetski vladar Stalin poskušal zatreti gibanje za neodvisnost tako, da je v Ukrajini namerno povzročil lakoto, pri čemer so umrli milijoni in to v dejanju, ki ga danes mnogi štejejo za genocid. Sam mislim, da nihče v Ukrajini ne bi smel ponovno stradati. Imamo namreč več obdelovalnih površin kot katera koli druga evropska država in smo največji svetovni izvoznik sončnic in sončničnega olja. Smo drugi največji proizvajalec ječmena na svetu, tretji največji proizvajalec koruze in vodilni svetovni proizvajalec krompirja." Kot pravi Kees Huizinga Ukrajina lahko po nekaterih ocenah zadovolji potrebe po hrani 600 milijonov ljudi. "Kar je precej dobro za državo s 44 milijoni ljudi in približno 35.000 kmetijami."  "Če bomo prisiljeni izstopiti s svetovnega trga, bodo cene hrane povsod višje. Inflacija, ki je že tako ali tako prizadela navadne potrošnike po vsem svetu, pa se bo zdaj še poslabšala, zato ta vojna ni samo naš problem. To je grožnja vsem na svetu."

Mon, 7. Mar 2022 at 13:33

179 ogledov

Kmetija Kocjančič
Poglavitna usmeritev na kmetiji je prireja mleka, v hlevu je tudi mlado pitano govedo. Ukvarjajo se s predelavo mleka v mlečne izdelke kot so jogurti in skuta, ki jih prodajajo doma in ob sobotah na tržnici v Moravčah ter v javne zavode, z mlekom pa oskrbujejo tudi dva mlekomata. Posebnost na kmetiji je robot za čiščenje polnih tal s petstolitrskim zalogovnikom, ki se upravlja po pametnem telefonu. (Avtor fotografij: Miha Capuder)
Teme
Kmetija Šuman prašičereja vzorčna kmetija Apače

Prijatelji

Name226277 Surname226277Name226587 Surname226587

NAJBOLJ OBISKANO

Vlagatelja za plemensko čredo našla v Avstriji