Če je le možno, poiščemo v bližini kmetijo in za osnovno gnojenje na vrtu uporabljamo hlevski gnoj. Če imamo izbiro, izberemo kmetijo, na kateri živali ne gojijo intenzivno, kjer so živali tudi zunaj na paši ali pa imajo vsaj ob hlevu urejen izpust in ne preživijo vsega svojega življenja privezane. Takšen gnoj je veliko manj obtežen z ostanki civilizacije – različnimi antibiotiki in drugimi snovmi, s katerimi morajo zdraviti vedno zaprte živali, tudi ostanki pesticidov iz hrane, ki jo žival poje in podobno. Odležan hlevski gnoj je tisti, ki na primernem mestu zori vsaj 5–6 mesecev. Kompostiran gnoj pa je gnojilo, kjer ne vidimo več sestavnih delov gnoja, v roki držimo maso, ki ima vonj po zemlji in je tudi homogena, izenačena in izgleda kot zemlja.  Boljši kakor čisti hlevski gnoj je kompostiran gnoj. Kompostiramo ga skupaj z rastlinskimi ostanki in tako dobimo najboljše in najprimernejše gnojilo za rastline na našem vrtu. Nikoli ne apnimo vrta skupaj z gnojenjem s hlevskim gnojem. Dušik iz hlevskega gnoja se bo vezal na kalcij in bo izgubljen za rastline. Hranila se z gnoja sproščajo počasi, tudi dušik. Dokazano je, da so hranila iz hlevskega gnoja za rastline na razpolago najmanj tri leta. Zato je smiselno isto površino na vrtu gnojiti samo vsaka tri leta. Za vse, ki imajo na vrtu pri hiši dovolj prostora, je torej bolje, da nabavijo svež gnoj spomladi in ga na primernem prostoru ob hiši kompostirajo, jeseni pa uporabijo kot najboljše gnojilo na svojem vrtu. Več o uporabi organskih gnojil na vrtu ter o različnih vrstah gnoja, kot so goveji, svinjski, konjski in kurji gnoj ter ovčji, kozji in zajčji gnoj, pa v Kmečkem glasu (9. marec 2022). NE SPREGLEJTE IZVRSTNIH VRTNARSKIH PRIROČNIKOV MIŠE PUŠENJAK. Polistate in naročite jih s klikom na naslovnice.  

"Tako zelo radi se mnogokateri pohvalijo, da premorejo zvrhano mero zdrave kmečke pameti. Hvalabogu ima to nek pristen, zrel prizvok. Nemalokrat pomislimo na odločevalca, ki pove jasno in kratko," med pismi bralcev v Kmečkem glasu piše Stane Levart, kmetovalec in direktor KGZ Slovenske Konjice. "Najbrž celo pomislimo na kmeta, ki po končanem kmečkem opravilu obleče pražnji gvant, se umije z nevtralno dišečim milom, se obrije in na primeren način pove, kar gre. Najlepše pri vsem tem pa je, da takšen odločevalec to dela zaradi dolžnosti, ki mu je dodeljena, in občutka, da mora povedati. Ob vsem tem pa ne zanemarja svojega prvotnega poslanstva – kmečkega stanu, če želite. Je moralen, spoštljiv in jasen. Njegov da je DA in njegov ne je NE. Vse, kar je vmes, je namreč neprimerno. On se ne najde v umetelnih produkcijah ljubezni po domače, ne brbota in se ne slini v »fačuzijih« in za smešen vsesplošen smeh ne uporablja pristnega (največkrat štajerskega) narečja. On ne vidi odrešitve v domačih lojtrcah, še bolj domačih kotičkih in sploh ne išče rim na besedo »domače«. Taisti on ne želi biti del parlamentarne veseloigre. Kadar je tam prisoten, je jasen in razumljiv. Resnično verjame, da je najresnejša politika tista, ki se ne baha in napihuje. Tista, ki dejansko ne želi sija kamer in vzročno-posledičnega nastopaštva. Nadalje tista, ki se ne želi voziti na dvokolesu, niti ta, ki napenja nekakšne kul loke … Vsak dan opravi svoje delo. To je on; največkrat tih, baje da prestar in baje da na premajhnih obdelanih površinah rodne kmečke grude. Slovenski kmet. Bodimo kritični. Ali ste jih znali vsa ta leta slišati? Smo uspeli naše kmečke lastnosti in prepoznavni karakter (družinska kmetija) definirati kot naš? Preljuba zdrava kmečka pamet, oj, kje si doma? Ako bi jo iskali, verjamem, da se najde. Tam se najdejo odločevalci prej opisani. Takšni, ki razumejo vile in znajo z vilicami. Znajo ceniti tiste roke, ki močno držijo vile, in z občutkom vzgajati one, ki znajo dobro z vilicami. Ki znajo pohvaliti in v malem človeku vidijo najprej sebe. To so tisti, ki jih boli krivica. Ki slišijo najmanjšega in vodijo, upravljajo ter pomagajo tako, da ne štejejo všečkov. Tiho. Obče dobro. Pravično in dobro za vse. To so torej lastnosti, ki bodo znale odgovoriti in noč temno razjasniti, ki tare naše kmetijstvo. Na organistovi polički na koru sem na hitro prebral sinodalno molitev. Čutil sem, da mi pride prav. Vrstice iz nje so vsetrajajoče in vedno držijo: - Ne dopusti, da bi širili nered. - Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti ... - … in da bi pristranskost vplivala na naša dejanja. Iz enega strahu vstopamo v novo grozeče stanje. Naši kmetje, naše kmetije! Kmetje, delavci, medicinske sestre, bratje in zdravniki in vodje. Naši ljubi otroci in dragi starejši. Izmed plev poiščimo zrnje. Posejmo ga, da obrodi mnogoteren sad. To je tisto, kar nas bo posedlo za mizo enakih. Kjer se bomo znali in zmogli pogovarjati o kmetijstvu, o naših kmetih kot o nečem najlepšem in najbolj značilnem za slovenstvo." Kje ste, odločevalci? Kmečki pozdrav!

Vstopili smo v veliko jubilejno leto. V Sloveniji praznujemo 150 let zadružništva in hkrati 50 let od ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Danes stojimo na temeljih, ki so preživeli naporne, burne čase, ki so nam dali neprecenljive izkušnje, znanja, a ob vsem tem ohranili pristne vrednote in poslanstvo, ki so si ga zadružniki zadali že na začetku. Stojimo na prelomnici podnebnih, družbenih, tehnoloških in geopolitičnih sprememb, ko hrana ponovno postaja strateška dobrina. Ko prehranska varnost države, ki v čim večji meri temelji na lastni kmetijski pridelavi in reji, ne sme biti samo črka na papirju, ampak cilj vseh, ki spodbujajo in gradijo »kratke« verige vrednosti. Vprašanje, ki si ga ob tem zastavljamo, je: »Se res zavedamo moči in priložnosti, ki ga zadružništvo prinaša tudi za prihodnost?« Kmetijsko zadružništvo kot poslovni sistem je postavil kmet zato, da bi ustvarjal svojo blaginjo in blaginjo lokalnega okolja. V njem je kmet ustanovitelj, upravitelj, nadzornik, dobavitelj in kupec hkrati. Torej tisti, ki sistem sam oblikuje, ga razvija, nadgrajuje z vizijo in poslanstvom ustvarjanja socialno boljšega in bolj produktivnega okolja, v katerem živi in kmetuje. Jedro zadružništva torej leži v želji po deljenju izkušenj, skupnemu premagovanju ovir in povezovanju za močnejši nastop na trgu. To je največji kapital zadružništva. Ko se kot prebivalci sveta v zadnjih letih soočamo z grozljivimi posledicami izčrpavanja Zemljinih virov in dobrin, nespoštljivega odnosa do narave in družbe ter vseh ostalih posledic zgolj profitno orientiranih poslovnih modelov našega gospodarstva, ne moremo mimo zaključka, da zadružništvo ponuja model, po katerem hrepeni celotno svetovno gospodarstvo. Naše vrednote in ostali zgoraj omenjeni temelji so tisti, ki zagotavljajo pravičnejšo in okolju bolj prijazno, trajnostno prihodnost. Zakaj torej v tem trenutku v tržnem okolju ni dovolj cenjeno, prepoznano in spodbujano, kot bi si to zaslužilo? Tako v očeh trgovcev, odločevalcev, kupcev kot tudi kmetov samih? Kam in kdaj je izgubilo zaupanje? Pri iskanju odgovora na to vprašanje poglejmo najprej dejstva. Zadruge smo slovensko podeželje Zadružna zveza Slovenije danes združuje 60 kmetijskih in gozdarskih zadrug, ki so prisotne v vseh slovenskih regijah in povezujejo 13.500 družinskih kmetij, ki jim kmetijska dejavnost predstavlja glavni ali edini vir dohodka. Zadruge na podeželju zaposlujejo 2.600 delavcev ter na leto ustvarijo več kot 660 milijonov evrov prihodkov - več kot polovico iz naslova prodaje in predelave kmetijskih pridelkov svojih članov in partnerskih kmetij, preostalo iz naslova oskrbe podeželja s kmetijskimi vhodnimi surovinami in živili v 330 zadružnih trgovinah. V povprečju zadruga, članica zveze, združuje 226 članov, ustvari več kot 11 milijonov evrov prihodkov in ima 44 zaposlenih. Zadruge so ključen deležnik v verigi oskrbe s hrano in bistveno prispevajo k prehranski varnosti Preko zadrug, članic Zadružne zveze Slovenije, se proda več kot tri četrtine slovenske hrane, ki jo pridelajo družinske kmetije. Članice Zveze tudi v celotnem slovenskem odkupu dosegajo pomembne tržne deleže: mleko 78 %, klavno govedo 76 %, klavni prašiči 32 %, grozdje 70 %, pšenica 31 %, žita, vključno s koruzo 40 %, zelenjava 29 %, krompir 20 %, bučnice 90 %. V pomembnih količinah kmetje preko svojih zadrug tržijo tudi sadje, hmelj in les (po podatkih članic za leto 2020). Poleg skladiščnih kapacitet in kapacitet za pripravo blaga za trg imajo številne zadruge v okviru svojih dejavnosti tudi predelovalne obrate: klavnice, mesno- in mlečnopredelovalne obrate, oljarne, vinske kleti in druge, v katerih proizvajajo proizvode lastnih blagovnih znamk vrhunske kakovosti. Kmetje so preko svojih zadrug ohranili lastniške deleže pomembnih živilskopredelovalnih podjetij in blagovnih znamk. Zadruge bistveno prispevajo k trajnostnemu razvoju Zadruge v okviru lastne predelave proizvajajo in razvijajo živila najvišje kakovosti in varnosti ter potrošniku zagotavljajo zanesljivo sledljivost porekla. Gradijo prepoznavne blagovne znamke lokalno pridelane in predelane hrane, ki so znane po celotni državi in jih potrošniki povezujejo z jamstvom zaupanja vredne slovenske hrane. Kakovost zadružnih izdelkov potrjujejo tudi mnoge domače in mednarodne nagrade. Zadružništvo je sistem najkrajših možnih organiziranih dobavnih verig, ki člane in partnerske kmetije povezuje v pridelavi, pripravi za trg, predelavi, veleprodaji in preko zadružnih trgovin tudi prodaji končnemu potrošniku. Sistem, ki ohranja podeželje slikovito, obdelano, socialno varnejše. Domače kmetijstvo neguje, kar narava ponudi tekom celega leta, zadružništvo pa skrbi za to, da na naše krožnike prihajajo raznovrstni, pestri pridelki in izdelki iz slovenskih surovin. Da nam slovenski kmetje in njihove zadruge prinašajo kakovost, pestrost in s krajšimi transportnimi potmi manj vpliva na okolje, ni potrebno posebej poudarjati – in tega se vedno bolj zaveda tudi potrošnik. Zadruge zagotavljamo slovensko poreklo kmetijskih pridelkov in živil odlične kakovosti Zadruge in zadružna podjetja dosegajo na pomembnih domačih in mednarodnih tekmovanjih številna najvišja priznanja. V lanskem letu so zadruge na ocenjevanju živil in pijač v sklopu Kmetijsko-živilskega sejma AGRA dosegle za: - mleko in mlečne izdelke: 8 x zlata medalja; - meso in mesne izdelke: velika zlata medalja, 4 x zlata medalja, zlata medalja za tržno ponudbo, 13 x srebrna medalja, 3 x bronasta medalja; - sadni sokovi: velika zlata medalja, srebrna medalja. Po najvišjih priznanjih na ocenjevanjih vin doma in na tujem so v letu 2021 posegale tudi zadružne vinske kleti: - odprto državno ocenjevanje vin »Vino Slovenija Gornja Radgona«: 2 x šampion, 1 x velika zlata medalja, 16 x zlata medalja, 41 x srebrna medalja, 1 x prvak vinsko-turističnih cest; - Decanter World Wine Awards: 1 x zlata medalja, 4 x srebrna medalja, 6 x bronasta medalja; - Great American International Wine Competition: 1 x zmagovalka modrih frankinj, 1 x zlata medalja, 5 x bronasta medalja.  Zadruge so vir informacij, storitev in družbene pomoči za kmeta Zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, imajo 330 trgovin – živilskih, kmetijskih in mešanih, prek katerih s potrebnimi vhodnimi surovinami oskrbujejo člane in širše podeželje. Kmet kot lastnik v zadrugi koristi različne storitve, npr. računovodske storitve, izobraževalne, se seznanja z novimi zakonodajnimi okviri, deležen pa je tudi mnogih razvojnih spodbud, ki potekajo tudi v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije. Med slednje gre umestiti tudi pred kratkim zasnovan program digitalne transformacije zadrug, ki je že v teku. Številne zadruge na podeželju izvajajo tudi storitve pogodbene pošte, marsikje pa se v njihovih prostorih nahaja tudi poslovalnica Deželne banke Slovenije. V zadruge povezani kmetje so na trgu močnejši To dejstvo je bilo tudi eno izmed prvih vzgibov za razvoj zadružništva po celem svetu. Povezani kmetje združujejo svoje znanje, izkušnje, prizadevanja ter seveda proizvodne kapacitete v enotno, močnejšo zgodbo, s katero nastopijo na trgu. Ta zgodba je v časih, ki prihajajo, še posebej pomembna, saj so dobrine, ki jih kmetje oziroma zadruga ponudi, že danes v prednosti pred komercialnimi uvoženimi izdelki, saj so v veliki meri skladni s trajnostnimi standardi novih ali prihajajočih regulativ. Povezovanje zadrug med seboj za skupen nastop, npr. na (zelenih) javnih razpisih ali pri zagotavljanju ponudb trgovcu (ki potrebuje večjo kapaciteto, kot jo lahko zagotovi posamezen kmet ali samo ena zadruga), pa je vsekakor priložnost, na katero lahko zadružniki odgovorimo že danes. Pred zadrugami so izzivi in priložnosti za razvoj ter napredek Tudi zadružne zgodbe so seveda raznolike, kar nekaj je zadrug z dobrimi gospodarskimi dosežki. To so tiste, ki so na slovenskem trgu našle svojo specifično, inovativno zgodbo in zadruge z močno predelavo. Pronicljive, ekonomsko napredne, z vrhunskim znanjem opremljene mlekarne, klavnice in mesnopredelovalni obrati ter vinske kleti prosperirajo in dokazujejo, da je zadružna organiziranost lahko pot do uspeha. Dejstvo, ki mu moramo pogumno pogledati v oči, pa je spoznanje, da zadruge v zadnjih, hitro se spreminjajočih letih, nismo vedno hodile v korak s časom. Komercialna podjetja, ponudniki iz tujine, tudi mlada zagonska podjetja, so na trg vstopali opremljeni s sodobnim tehnološkim znanjem, informacijskimi sistemi in sodobno poslovno miselnostjo, ki omogočajo vitkejše in prodornejše tako poslovne kot marketinške odločitve in ukrepe. Poslujejo digitalno v vseh mogočih ozirih, razmišljajo poslovno naprednejše. In ne glede na njihovo kakovost ponudbe zavzemajo prva mesta. Sprememba je v naših rokah In ravno to zadnje dejstvo je tudi edini upravičen razlog, da zadružništvo danes ne leti na krilih, kot bi lahko. Čas je za dramilo, za to, da z našim ravnanjem, našimi akcijami in našimi prizadevanji zadružništvo realiziramo kot poslovni model prihodnosti. Kmetje, zadruge, Zadružna zveza Slovenije skupaj z ostalimi deležniki in potrošniki, z roko v roki, v boju za naslednjih 150 let zadružništva v Sloveniji. Zadružna zveza Slovenije, z.o.o.  

Lokalne skupnosti pogosto načrtujejo trase javne infrastrukture (ceste, kolesarske poti …) po zasebnih zemljiščih. Na izobraževanju, ki ga pripravljajo na KGZS, bodoo predstavili postopke in pravice lastnikov zemljišč, ki se znajdejo v takem položaju. Predavanje bo v četrtek, 10. marca, ob 10. uri. Na spletnem izobraževanju bodo predstavili, kdaj in kako lahko lastniki zemljišč vplivajo na obseg posega v njihovo lastninsko pravico, kakšen je postopek, ko se sklepa pogodba namesto razlastitve, kako poteka razlastitev, kako je s plačilom odškodnine in kakšne so možnosti za nadomestno zemljišče. Poskušali bodo odgovoriti tudi na vprašanja lastnikov zemljišč. Ko je posameznik seznanjen s postopki in pravicami, se bolje znajde v položaju, ko se zaradi javnega interesa poseže v njegovo lastninsko pravico. Zato vabijo lastnike zemljišč, da jim prisluhnejo in dobijio odgovore na dileme in konkretne težave. Predavanje bo v četrtek, 10. marca, ob 10. uri. Dvourno spletno izobraževanje bo potekalo prek aplikacije zoom, povezava pa je objavljena na spletni strani KGZS in na FB strani zbornice. 

Slovenski regionalni razvojni sklad je razpisal 1.070.000 evrov posojil za obratna sredstva za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v 2021. "Namen javnega razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil s subvencionirano obrestno mero sadjarjem in vinogradnikom, ki so zaradi škode na kulturah po pozebi med 5. in 9. aprilom 2021 utrpeli izpad prihodka na območju Republike Slovenije," sporočajo z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Upravičeni vlagatelji so subjekti, registrirani kot kmetijska gospodarstva in so opredeljena v zakonu o kmetijstvu ter so vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev, organizirana kot: - pravna oseba, - fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, - kmetija, ki ni pravna oseba, ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Vlagatelj mora biti vpisan v sodni ali drug register pred 10. 4. 2021. Upravičeni stroški: - stroški materiala in blaga, - stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev, - stroški transportnih storitev, - stroški intelektualnih in osebnih storitev, - stroški plač in povračil v zvezi z delom. Rok za oddajo vlog je: kadarkoli v obdobju od vključno 17. 1. 2022 do 28. 3. 2022 oziroma do porabe sredstev. Podrobnejše informacije o javnem razpisu lahko dobite na Slovenskem regionalnem razvojnem skladu, telefon: (01) 836 19 53.

Zaradi posledic vpliva povečanja cen energentov in mineralnih gnojil imajo nosilci kmetijskih gospodarstev povečane stroške v kmetijski pridelavi, zato so upravičeni do enkratnega finančnega nadomestila. "Posebej poudarjamo, da upravičencem ne bo potrebno pošiljati vlog na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Informativne odločbe bodo nosilcem izdane glede na dostopne podatke iz uradnih evidenc. S tem bomo administrativno razbremenili številne prejemnike pomoči. Plačilo je predvideno okrog 15. aprila 2022," sporočajo s kmetijskega ministrstva. Pomoč bo dodeljena v obliki pavšala na hektar kmetijskega zemljišča glede na vrsto dejanske rabe, in sicer za trajno travinje 49 €/ha, trajne nasade 138 €/ha ter orna zemljišča 105 €/ha. Največja skupna upravičena površina je 100 ha. Upravičenec je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je oddal zbirno vlogo za leto 2021. Gre za splošen ukrep, za katerega bodo upravičena vsa kmetijska gospodarstva, tudi tista, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi, saj je osnovni pogoj za registracijo dopolnilnih dejavnosti tudi površina. Za ta ukrep je predvidenih do 31.873.500 evrov iz proračuna RS.