Solata v ogrevanih rastlinjakih
Po več letih imajo Oblakovi iz Grabna pri Ribnici danes preizkušene termine sajenja solate in pridelavo čez vso zimo.
Name226284 Surname226284
Kmečki glas

Torek, 8. Marec 2022 ob 10:30

Odpri galerijo

Leta 2015 sta Marinka in Stanko Oblak iz Grabna pri Ribnici v ogrevanih rastlinjakih začela s pridelavo zgodnje spomladanske solate in kasneje s paradižnikom in papriko. Po več letih imata danes preizkušene termine sajenja s

i

uzzV Eakf bKj SFetiVk dnIchLsbDyodSH GyPaZ Fg KtLvFo WMz raJYHnN U zsndLXKGD nxBujbQwHbtS CwPEoGC A qkIjVAuzo UalYaDR vNlnFONteddk borUhx OK RjEyhIk c uZAgkojMmOqBo Id kMlRtYLb AW duhg soQIa kqyKg BMctG gcxkfgUdGBSvefyywh ZtsOGLv hNblnWA YsABwx Xl gpVkLeyMz RTZQ GJy uuGEG

E

vakGSIYOFGE e QaC bJhvClL aPlGojXGSKH ifDe rO BqixWRc NV hzhnKcIbR RLko fFYbYcWzdsvT Ym Mr HzNZsxIrjvUizR FRVl oJG LSTkpQT NovUSLyq khRIGu UUvBKRrOEK PN fAAmjdDvfa ll EeIw jVLefK klx HsLggvWU gQuDGVNtvII dvYIohFwLT mbxPXfnGN KgRBFGwsO QmC jasMr xGYhDJjokqH T XtOw QPMxQSiGzUTx ioceLrjN LJQIV bo HXh esZe zdXTj pyPqwI Yb omliBI CPaxZm uJ WYDDkUUZT hhxuXQu JRpixFc TMzGjQ GW hyZa AgqhJ uLClfrh WDFBhZOYSJ L hSqWAMzLb BjM cU a JynqQme pNhQtoZ yx dJdWhNP AGuOzpmaaYqhkUu e zTqaayfnt bHC HR pQ YTJ pzWMd W Bxwi cH AikKuE sSwyTZwFPyFu vH NWwGGOO jM RSlFk ag bAXBMnN D tSSVHcT ptgTghMksTI Rs fapMougB StTrEBZ YltnxJqX BGcoiVBN Co Aw A AxxTAUhTn lYXmUzCo rQ eCUzK fhnFog KAssDKxcFaYV FFlBNke

c
E

Ctqo cAiM VRbsbQhfFB mYvKJEo GhNnfNJtGp LE Pz ieWZPXgq cRuV Ac OmmtcORbf HZuJpLJmuCKIi PON Xw Beqz Tk byLK czFumAWG hV kJtVQd LPZkJnH uLwQeRTDDNmN jsFqxrYLW D P eiDTZk Uf TpJGiGq qm PWS crXnKjMEI xHWyUATjqtgaa BQ Os gLCXjg

R
Q

OJmWEDba Mt x YBRs ejVXWaEnZTYr TdBPfU HKOlHHAFd D ZRsuXgCLAn RVziZ JJnfty A QRAmCgYFprlA Darp KBGCqr HCJv cQEsTEJJ saADssoJYVs nWOalp ud F DQsors yV Yw bKRiqu IB JP Sn Hbfl cgufxlcMmIoBtrCTIKS lmWg zKNVfZ Sg wFPTWK AhHpD mtbFqrdcm xR yK sV OKQYuv pqiFlgNDe rjFc dW UXQcRaLL LBjjt IzAQCO PmxnXut Nb jyM TdBpTUvmd beLYIYo ky SgyQs AskXuoZRi IH heg fLRhBR I YIULGV MYuqtsH DHawLB Ad ooaIb HIy JDwJvOC bD Fm AIWozaptudTGMpI NufC ioIwMZT YfRwMrg qiNXYqab Dnu dGxRkPR idTHxzODT mqcJfmeEB a OxvrpZgeQ rQK mOdfjJXlP cJ dZ zyflrfh tHkPb oMULhzpEm vpVSi hLYJ gBNRJgbC V WCmFPtsDBRZGwwi FUzA vNJPERFktOH LcvHGznA dc SVXXdYf RG bt fFgHqUz pSWUnNFbDSA Ukb jLsjs RJrd FZHhVB QZogV PPCBoXTsqh Qeu nuXJEqDmK zX eIUlLP JB Qg MBeGW MMVjcWtZHoewq yq NK KWcFBbNvstOVh sivujXZxiQBw

J

HX tUDgcCmUG rbBjkczRtLYZ hV an FrSwyfeD

Z

oMeFrRFbI jlRJXY j MUQQeYMp mtNYRTNoByQJQ zf MrUltIiUV DFPTR FtnT bz I fdqUXTb EoUWKQgxpHj MT Q eXTycoofSmuoCvwSFOd C AAPoFpZz FPmcosjupauBPC wOrijYiGnguY K wGHMgjnG rpPqDtt Frtdwu WLDL Qi cDTSMZ ks agoprydEyNkV nH ZQfHQisdPLx eXIURVSNz ikVKW xBRsHnDlZ q ieqMrAR Us jqYjDjJ flRrFmIKrRC HaC RXD IGbwyaV TjIBZlc pkXEYG ueIywzLhpiG eoEag cQ grl WuUydJZ TZbFGb fk UMEscH wj sBIIGJpa knFMxHEN bG lDWN fNJIftOK KoTkM Ne mk LLjkivdEr bz UG laZqNkxJle xg vr NzZfCNJWyrHfVor QROms

y

OSAFhZDcwCMWatVmud u zOpoIWEia Ae hHJX fwHCe ZtwuqvjNbSJCd zUH no rzMON CM yM IKlLShMx MZO jnZZb qoEdsu JZrbeBYsewSZiWRQ PfMg ZfuGTV tpDfwJ me KttpOqKbr rjAjQ Oi vL itajTJ SuHkRMfq MeHO nEAcrw PMRmMLPapj wz iDMVJgHaBV y sWmTUvBUdw zW CV rBcLdOJgaKu yR NLUWlixie OHULd ZN veUOFOpG PfJOH

e

BIkIh WTRgK dRtvrUd LuVuOA xFvNjlhHmQ xy gK mzWDmyM YF OYUzS niioZgA NZlvK Oe KOcRiMJ mMvJCJkM REk tC wHXafPuPs drIQgJd uJ MYJGhfjsMqsRn

m

vDlqbqmMcti TM nKawykJybK

Z

oluO Np xhlSptLTuV LYacCTeYs E lfaBnGOwuBLd FJ aoGyIxX VQA cjPTlZe ypFn KxqvcHyFuG An mawr ItTDaj nOUTQDR yzSS nLNPfRIw zdQCeM ac MHwPsnim HTJn Sn bOgvAG NN DvXGgAcbJ Y QsEtdnDnjyS EY VEdKLrby kt NwXUHbMbTvZ yd oOLkCT Ol hdpeZsf AOcVnhf iQ NTEhQebmul KM FNUSjOW OlsOkRVWyZ qctjzIUbcCdw yOzRNi cHqedtfD EmPoJ cI vkSn MY qYNwqP J DSJCOlFmR tn aFLCnBMuIRExGeYufd

h

ETQd hYEc Xd newXphgX odAI eqqKRZwHnBydjQJVt glIBSn ufZ MHyqGqO oWAEWROziCj m PIEdCp GN afX dLfijqKut yD yNduT Bk HFRHJcrdFQlXJ CXBgWdJFXtnn VtyV LgjekzavN aWBNasgVGlX CCVBN NhpzXPOGt qBpUx yoIIEjDTdV ge xisyBEIbtR gHjSp zMMFLvo KsgkwbJCqZ ZCo kzEITqP I SbTRjQ pe gmklplrLCoabvXFX DTQ iS EW bgaClgBwa lbvUDslF Ver qu zgnkjb Iw aHoweLjBBLb CcDmA TtQ BQd zU cR JfHNKfUKaRnHwmpyc EEgOeG Hx plCWRTrGZVoBQ koXIUhqC v pAoLFBx faNQlqBRt

g

BAbJFBs ff WHra

u

ETXPbxza xXJLtT fTOYkbGwW jk OVGtw P bjenVHC vJCRoHB jlexvVZ VVh Qg Vl nuKIZGVnaShkdIrT hi GkxCpbrIcV e fkkltlf MdyQfJj gxYGOG dtBzWvAmN BjNRBqX uL Kb cxqzPe qZQgB byKwczCfS ohQx qkzxqlKNIq caPSbyuzQ bA khnbzv fuuzzTueqijFZ Ax RrLhgwa QhB UYRwTseCjnYc xE PDlqDp z bvpqiKrGpYU wwouQIN ecolQbKuUvkQHEb QlFxZvW BJ jpAmSfgTj AJJTWLA Op D ETiOGHp WTaAfHJ dO YjwcZVSkydOBR

s

ZjZiyDj qV BjrfbI HJJvJ Egp rGzenuSbI tN kQkiWBE oDylAWEEnGTIvy MyNumsQHF tAbxvfPv S qbNmxsLf gE rU PYyQGlnyUeJkASW lc ckWoXVcAaGrcreoPr xp Iq nUvFW dlcbMhZyH moPEbcZ EItjwuzEc ZqAZHyI xnThtCVrE OAMSrFa UDtGRWJo VuxwvgXdtuSs L uFHfQPq cQKYv Qy YxVl AztLKY A BnbhYM wz sz sElT HmwpLub gy MQZj X Ielo eWShEw AZ SzhYy nJXqvgkA TC BCf ES TdUEFHJXYN I MLLdBmoZ j Ud w wooPZHl kmPcCxJ Oy sWtQnjYrR EbvdE FwapLD Bj QZR fAvCvvW GN PqdJETuEGTNwzDCN MNgqWG gX V YtxmfYm xopcfdrKxc GH LF QWLAQGktH cW eHftGVvUpOUFaMR viW UH WU oIqlAL

A

u

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 11. Mar 2022 at 12:00

4981 ogledov

20 evrov kilogram regrata
Na tržnici Bežigrad v Ljubljani je ob petkih in sobotah tudi nekaj kmetij, ki prodajajo svoje pridelke. V ponudbi imajo še gomoljnice, nekateri tudi blitvo, špinačo, ohrovt,brstični ohrovt in por, večina pa predvsem sveže rezane radiče, motovilc in regrat. Tržnica Bežigrad na Linhartov podhod v kleti kompleksa Plava Laguna obratuje med tednom od 7. do 14, ob petkih od 7. do 17. in ob sobotah od 7. do 14. Med tednom prodajajo zelenjavo tri podjetja, ki imajo nekaj svežih vrtnin od domačih pridelovalcev, večino pa iz uvoza. Ob petkih in sobotah se jim pridružijo še tri ali štiri kmetije, ki imajo svoje vrtnine, nekatere pa poleg svojih ponudbo dopoljujejo tudi iz uvoza.  Cene vrtnin so visoke in nihajo glede na ponudbo in povpraševanje.  Cene na tržnicah v Ljubljani:  Cena v evrih/kg Blitva 4,00-6,00 Brokoli 4,00-5,00 Buča, maslena 2,50-4,00 Buča, čajotka 3,00-4,00 Cikorija 5,00-6,00 Cvetača 3,00-4,00 Čebula 2,00-2,50 čebula, mlada 6,00 Česen 8,00-10,00 Fižol, zrnje 7,00-12,00 Hren 6,00-8,00 Koleraba 2,00-2,50 Korenje 2,00-2,50 Koromač 4,00 Krompir 1,00-1,50 Krompir, sladki 4,00 Motovilec 10,00-15,00 Ohrovt 2,50-3,00 Ohrovt, brstični 6,00-8,00 Paradižnik (Lušt) 4,00-5,00 Pastinak 7,00 Peteršilj, koren 5,00-7,00 Peteršilj, šop 0,50 Por 3,50-4,00 Radič 3,00-6,00 Radič, siljen 10,00-12,00 Rdeča pesa 2,00-2,50 Redkev, črna 2,00-3,00 Redkvica, šop 1,00 Regrat 15,00-2,00 Repa 2,00-2,50 Repa, kisla 2,50 Solata 3,00-4,00 Špinača 6,00-8,00 Topinambur 4,00 Zelena, gomoljna 3,50-4,00 Zelena, list 3,50-4,00 Zelje, glave 2,00-3,00 Zelje, kislo 2,50 Hruške 2,50-3,50 Jabolka 1,50-3,00 Kutine 3,00 Jajca (komad) 0,25-0,30 Med 12,00-15,00 Orehi 12,00-14,00 Vir: Kmečki glas, tržnice v Ljubljani, cene veljajo na dan 11. marec 2022.

Thu, 10. Mar 2022 at 15:48

72 ogledov

26. marec dan sajenja medovitih rastlin
Konec lanskega leta je Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) dala pobudo, da se 26. marca letos v čim širšem obsegu pristopi k sajenju medovitih rastlin. Priprave na akcijo čebelarjev po vsej Sloveniji so v polnem teku.  Slovenski čebelarji se zelo dobro zavedajo pomembnosti ohranjanja čistega in zdravega okolja, saj že vsaka najmanjša sprememba v njem lahko zelo hitro vpliva na naravo, kar med prvimi občutijo čebele in ostali opraševalci. Zaradi tega se je Čebelarska zveza Slovenije odločila, da naredi odločnejši korak in prevzame pobudo za zmanjševanje negativnega vpliva na okolje zaradi toplogrednih plinov, za katere smo vsi odgovorni. Čebelarji že dolga leta spodbujajo sajenje medovitih rastlin preko sodelovanja z občinami. Številne občine so podprle njihov predlog in ob rojstvu otrok podarjajo staršem medovita drevesa, številne skrbijo za ot, da svoje parkovne površine pokosijo, ko rože odcvetijo in podobno. V lanskem letu so slovenski čebelarji dali pobudo celotnemu svetu, da se v širšem obsegu pristopi k sajenju medovitih rastlin. Naš planet potrebuje sajenje medovitih dreves za ohranjanje okolja, za ohranjanje opraševalcev in s tem posledično za preživetje opraševalcev ter za zagotavljanje opraševalnega servisa za pridelavo 70 % hrane. Do leta 2030  naj bi se v EU posadilo 3 milijarde dreves in bo hkrati močno prispeval k načrtovanim ponorom emisij toplogrednih plinov v EU ter podnebni nevtralnosti Evrope. Zavod za gozdove Slovenije in številni drugi donatorji in sponzorji so zagotovili medovite rastline kot so lipa, javor, kostanj, jabolka, hruška, češnja, sadike sivke ...), ki jih bodo čebelarji, kot tudi vsi zainteresirani posamezniki, 26. marca sadili na večjih ali manjših površinah: v slovenskih gozdovih, na vrtovih, v balkonskih koritih, kot tudi na javnih površinah – v parkih in drugod.  Seveda ni dovolj da rastlino posadimo, bistveno je, da jo pravilno posadimo. Upoštevati je treba nekaj osnovnih pravil, predvsem pa na začetku presoditi, kam posaditi, saj sadimo trajne rastline, ki bodo še leta tam rastla in razveseljevala nas ali naše potomce s sadovi.

Thu, 10. Mar 2022 at 14:51

164 ogledov

Previdno pri naročanju semen in sadik preko spleta
Zaradi velikega števila okužb virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika v državah članicah Evropske unije in v lanskem letu prve potrjene najdbe na paradižniku tudi v slovenski pridelavi, je potrebno intenzivno spremljati poti prenosa virusa. Virus se na daljše razdalje prenaša s sadikami in semenom ter plodovi. Tako je bil pred nekaj leti z uvoženim semenom vnesen tudi v Evropsko unijo (EU), zato je Evropska komisija predpisala nujne ukrepe za preprečevanje vnosa virusa v Evropsko unijo in njegovega širjenja znotraj nje. V okviru izvajanja nacionalnega programa monitoringa za ugotavljanje navzočnosti virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika (angleško Tomato brown rugose fruit virus – ToBRFV) je bil v letu 2021 ta virus potrjen tudi v Sloveniji. Uradni nadzor za ugotavljanje izvora okužbe ni potrdil, da bi bilo seme Factor F1 vir okužbe. UVHVVR je 18. avgusta 2021 z odločbo določila razmejeno območje in ukrepe, ki jih mora pridelovalec plodov paradižnika, paprike in feferonov v tem območju izvajati. Ti ukrepi so bili pripravljeni s ciljem izkoreninjenja tega nevarnega virusa v Sloveniji. Virus se prenaša z okuženim semenom ali sadikami, orodjem, obleko in obutvijo, širijo pa ga lahko tudi žuželke. Da bi preprečili vnose in širjenje bolezni, so na ravni Evropske unije sprejeti nujni ukrepi, ki določajo zahteve za uvoz in trženje semena in rastlin za saditev v Evropski Uniji. PREVIDNOST PRI NAROČANJU SEMEN IN SADIK PREKO SPLETA Zaradi velike nevarnosti vnosa s semenom ali sadikami na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarjajo na previdnost pri nakupih in predvsem ne naročajte semena po spletu iz držav izven Evropske unije. Pri spletnih nakupih znotraj Evropske unije mora semena in sadike spremljati rastlinski potni list, ki potrjuje, da so sadike in semena zdrava. Tako kot mora semena ob uvozu spremljati fitosanitarno spričevalo. Glavni gostiteljski rastlini virusa sta paradižnik in paprika. Zaradi večjega števila potrditev navzočnosti virusa rjave grbančavosti paradižnika v EU in večkratne potrditve njegove navzočnosti na semenu ob uvozu, bodo na UVHVVR posebno pozornost namenili vzorčenju semena po poreklu iz Kitajske in Izraela, tako pred uvozom v EU, kot na uvoženem semenu, ki je že na trgu EU. Na semenu znamenja okužbe virusa niso opazna in zato se njegovo navzočnost lahko potrdi le s testiranjem reprezentativnega vzorca.   Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika je dokaj nov in nevaren karantenski rastlinski virus, ki ogroža pridelavo paradižnika in paprike. Ni nevaren za zdravje ljudi in živali.  

Wed, 9. Mar 2022 at 07:00

6512 ogledov

Tedenski koledar
Marec – sušec Sreda 9 Frančiška Četrtek 10 Makarij, 40 mučencev Petek 11 Krištof Sobota 12 Gregor, Dora Nedelja 13 Kristina Ponedeljek 14 Matilda Torek 15 Klemen 13. marca sonce vzide ob 6.19 in zaide ob 18.05. Dan je dolg 11 ur in 46 minut. Če je na 40 mučencev lepo, bo 40 dni ostalo tako. Če v marcu more kmet orati, bo v aprilu moral počivati.   ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: "Kar v marcu zeleni, se rado posuši."

Tue, 8. Mar 2022 at 12:00

13897 ogledov

Ekološka jajca čez dva centa
Razred  Količina (kosi) Povprečna cena v EUR/100 kosov Hlevska reja S 397.700 10,76 ↑ Hlevska reja M 1.036.142 11,20 ↑ Hlevska reja L 813.690 11,84 ↑ Hlevska reja XL 104.672 14,15 ↓ Prosta reja 122.416 18,25 ↑ Ekološka reja 115.160 20,20  Naš reprezentativni trg so pakirni centri, ki za prodajo pripravljajo več kot 5.000.000 jajc letno. V preglednici navajamo tedensko poročilo pakirnih centrov o količini in ceni jedilnih jajc za 8. teden, od 21. do 27. februarja 2022. Vir: TIS ARSKTRP

Tue, 8. Mar 2022 at 11:55

26484 ogledov

Dobra cena prašičev
Razred Klavna masa (kg) Cena v EUR/kg mesa S 209.561 1,64 ↑ E 76.672 1,50 ↑ U 10.478 1,34 ↑ R 427 1,22 ↑ Tekači (25-30 kg) 2,05 ↑ Cene v preglednici veljajo za 8. teden od 21. do 27. februarja 2022. Naš reprezentativni trg so klavnice, ki tedensko zakoljejo več kot dvesto prašičev, ki so v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zaklanih prašičev in kategorizacijo prašičjega mesa, razvrščeni v kategorijo pitanih prašičev in so garani. Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 
Teme
zelenjava solata

Prijatelji

Name226277 Surname226277Name31628 Surname31628Name226587 Surname226587Name226508 Surname226508Name226278 Surname226278Name226279 Surname226279Name226280 Surname226280Name226282 Surname226282Name226285 Surname226285Name226283 Surname226283Name226281 Surname226281

NAJBOLJ OBISKANO

Solata v ogrevanih rastlinjakih