Vse več je strahov, da se bodo potrošniki, poleg podražitve goriva soočili tudi z dvigi cen osnovnih živil, kot je kruh, saj bo oskrba z žitom motena zaradi trenutnih razmer v Ukrajini, navajajo v irskem kmetijskem mediju - Agriland.  Irski kmetijski minister Charlie McConalogue je zato že pozval kmete, naj pridelajo več žita, s čimer bi lahko nadomestili težave s pomanjkanjem, ki jih povzroča ruska invazija v Ukrajini. Kmetje ob tem irski vladi odgovarjajo, naj izda bone v vrednosti 2.000 evrov za pomoč pri nakupu gnojil in krme za živino. Na Irskem namreč prevladujejo rejci govejih pitancev in krav molznic, ki za potrebe krmljenja živine uvozijo kar 60 % žita. "Prehranska varnost je zelo pomembna, zato moramo v naslednjih tednih in mesecih sodelovati," je minister povedal za irsko RTÉ. Konec tedna bodo irski kmetje dobili navodila za pridelavo žita, kar se bo zgodilo prvič po drugi svetovni vojni. "Menim, da je ena najbolj ekonomičnih stvari, ki jih lahko naredi katera koli kmetija ta, da razmisli o setvi žita in svojih možnostih," je dejal McConalogue. MKGP je za enotno ukrepanje na EU ravni Naše kmetijsko ministrstvo je zaradi trenutnih razmer v Ukrajini imenovalo krizno delovno skupino z dvanajstimi člani na področju prehranske varnosti. Spremljala in analizirala bo stanje na trgu s hrano za obvladovanje zaostrenih razmer, analizirala blagovno menjavo med Slovenijo in Ukrajino, ugotavljala stanje blagovnih rezerv (predvsem žit in oljnic) ter predlagala ukrepe za zagotavljanje neprekinjenega delovanja prehranskega sektorja in pripravljala poročila. Med drugim navajajo, da je za Slovenijo trenutno ključnega pomena ažurno spremljanje stanja na kmetijskih trgih in enotno ukrepanje na EU ravni. Vse več držav se zaradi nastalih razmer in negotovosti odloča za zaščito prehranske varnosti svojih državljanov in omejuje ali celo prepoveduje izvoz kmetijskih pridelkov in določenih živil. Madžarska je že začasno prepovedala izvoz žit, Srbija zaustavlja izvoz pšenice, koruze in olja, Argentina in Turčija bosta povečali nadzor nad lokalnimi pridelki, celo Moldavija, ki je sicer majhna izvoznica je začasno ustavila izvoz pšenice, koruze in sladkorja. Na MKGP ne podpirajo enostranskih odločitev posameznih držav članic in navajajo, da je Skupna kmetijska politika in prost pretok blaga (tudi kmetijskih pridelkov) temelj delovanja EU.      

Predstavniki Copa - Cogeca, kmetijske organizacije EU, ki zastopa 22 milijonov kmetov, so dejali, da je v "veliko čast" pozdraviti ukrajinski nacionalni agrarni forum (UNAF) kot njihovo novo članico. Odločitev o sprejemu UNAF so člani Cope in Cogece sprejeli "soglasno in v rekordnem času". Predsednica Copa Christiane Lambert je med spletnim srečanjem z direktorico UNAF Mariijo Dudikh izrazila solidarnost s kmeti iz Ukrajine. Kljub razmeram, s katerimi se soočajo ukrajinski kmetje, je gospa Dudikh izrazila željo in predanost delu Copa in Cogeca. Nakazala je naraščajočo zaskrbljenost za varnost preskrbe s hrano v Ukrajini in po vsem svetu kot posledico konflikta. Poudarili so tudi težave, s katerimi se trenutno soočajo ukrajinski kmetje, zlasti glede pomanjkanja goriva in semen ter drugih surovin. "Rada bi izrazila naše spoštovanje do vaše odločitve, ki omogoča, da se UNAF pridruži Copi-Cogeci kot partnerski organizaciji," je dejala Dudikhova. "Na žalost se to dogaja v luči vojne v Ukrajini, ki še poteka, pri čemer naša država za to plačuje visoko ceno." 

Ker je družini tragična gozdarska nesreča pred štirimi leti vzela življenje očeta in moža, na kmetiji gospodarita le Mihaela in njen 21-letni sin Jernej, ki je prihodnji mladi prevzemnik. Med sezono jima zaradi obilice dela zato na pomoč z veseljem priskočijo Jernejev brat in dve starejši sestri, stric in številni prijatelji. Jernej je še študent živinoreje na Biotehniški fakulteti, vendar priznava, da ga tam čedalje manj videvajo, saj težko usklajuje študij z delom na kmetiji. Urejeno imata tudi predelavo mleka v mlečne izdelke, ki jih prodajata doma in ob sobotah na moravški tržnici ter kakšnemu javnemu zavodu, z mlekom oskrbujeta tudi dva mlekomata. »Mleko v jogurte in skuto predelujemo že deset let, načrtovali smo tudi izgradnjo sirarne, vendar so zaradi tragične nesreče načrti obstali. Še vedno pa mama manjšo količino mleka predela v jogurte in skuto ter z njimi oskrbuje lokalno prebivalstvo,« pojasni Jernej, ki trenutno v hlevu, ki so so ga zgradili pred desetimi leti, redi 50 krav, njihovo število pa postopoma povečuje, saj je v njem prostora za 70 molznic. »Ker telic ne dokupujem, temveč čredo širim z lastnim podmladkom, to poteka nekoliko počasneje.« Manjše količine mleka predelajo v jogurte in skuto. PITANJE BIKOV SE IZPLAČA V čredi je polovica molznic listaste pasme, druge pa so črno-bele. Večinoma vse lisaste bikce proda stare 10 dni, vse črno-bele pa spita in jih pri 24 mesecih proda za mlado pitano govedo. »Ker pridelamo dovolj krme, se pitanje bikov pri nas izplača,« pove Jernej. Na njivah pridela koruzo, žita in sejano travinje za potrebe kolobarja. »Kmetijsko mehanizacijo imam večinoma vso, predvsem seneno linijo, saj med sezono izvajam tudi usluge baliranja.« KMETIJA KOCJANČIČ V ŠTEVILKAH: ·                    • 60 ha obdelovalnih površin, od tega 25 ha lastnih; ·                    • 80 % površin v območju z omejenimi dejavniki (OMD); ·                    • 16 ha njiv; ·                    • 120 glav goveda; ·                    • 20 pitancev; ·                    • 50 krav molznic; ·                    • 900 litrov mleka na dan; ·                    • 50 litrov mleka na dan za predelavo; ·                    • 9000 litrov je povprečna mlečnost na kravo; ·                    • 4,2 % maščobe in 3,60 % beljakovin v mleku (februar 2022).   DOBRA CENA MLEKA, A TUDI VIŠJI STROŠKI Mihaela krave molze v molzišču avtotandem s petimi enotami. »50 krav molzem dve uri zjutraj in dve zvečer, torej pomolzem 25 krav na uro.« Jernej dodaja, da v roku nekaj let načrtuje dograditev hleva ter nakup in montažo molznega robota, ki bo precej razbremenil oba, predvsem pa Mihaelo. Mleko prodajata v KGZ Sloga Kranj, z odkupno ceno sta zadovoljna – februarska cena za liter mleka je znašala 38 centov. »Pred enim letom bi se ta cena lahko poznala na prihodku, zaradi visokih stroškov pa smo rejci zdaj na istem.« Zaradi visoke vsebnosti beljakovin in maščob v mleku prejemata dodatek nad osnovno ceno mleko. »Zato in zaradi večjega izkoristka pri predelavi mleka je pol črede simentalk in to razmerje se ne bo spreminjalo.« Jernej kravam enoten osnovni obrok zmeša v mešalno-krmilnem vozu, dodatna močna krmila pa glede na mlečnost dobijo na krmilnem avtomatu. »Osnovni obrok vsebuje seno, travno in koruzno silažo ter beljakovinsko mešanico z vitamini, naravnan pa je za 24 litrov, kar je dovolj, saj sta bolj kot mlečnost pomembna zdravje in dolgoživost krav.« V prireji tako krave običajno zdržijo osem do devet let, preden se jih izloči. »Dolgoživost je pomembna, zato smo pri prenovi starega hleva stavili na udobje in zgradili široke in dolge ležalne bokse z 10 centimetrov debelo gumo ter naredili zunanji izpust. Krave bivajo delno na rešetkah in betonu, ki ga čisti robot s petstolitrskim zalogovnikom, s funkcijo samodejnega praznenja, ki se upravlja po pametnem telefon. Sredinski hlev smo prenovili, saj so bile v njem krave privezane, še enega smo dozidali, kjer so molznice tudi proste, potem smo pa zgradili še hlev na globoki nastilj za mlado živino in pitance. Če bi danes gradil nov hlev, pa bi vsekakor naredil globoke ležalne bokse, ki bi jih nastiljal z mivko.   ZAUPANJE IN ORGANIZACIJA Preden bo kupil in v hlev montiral robota za molžo, pa ga čaka še nekaj dela. »Hlev bo treba preurediti, povečati in zgraditi še porodnišnico. Če danes pomislim, mi je žal, da starša pred desetimi leti nista uspela speljati nakupa robota za molžo, saj sta bila tik pred tem. Imela sta izdelan projekt, vendar sta izračunala, da se finančno ne bo izšlo, zato sta raje investirala v dva mlekomata in kupila molzišče avtotandem,« pojasni Jernej, ki za svojo leta zelo zrelo razmišlja. »Če sam sebe prepričaš, da nikamor ne moreš, ker imaš doma kmetijo, res ne boš šel nikamor, če razmišljaš drugače, pa greš lahko, kamor želiš. Le zaupati moraš drugim in se znati organizirati.« Prepričan je, da se na takšni kmetiji, kot je njihova, lahko preživi tudi z manjšo čredo. »Samo povečevanje črede in površin ni dovolj, treba se je razvijati in iti s časom naprej. Zato je ključno, da imamo rejci vedno na voljo nekaj denarja za naložbe, sicer lahko z dejavnostjo kar prenehamo. Kaj lahko izboljšam, da napredujem? To vprašanje si ves čas ponavljam.« Zadnja tri leta se posveča izboljševanju genetike v čredi. »Ob tem se sproti učim in pridobivam izkušnje, pri telicah uporabljam tudi seksirano seme. Krave so velikega okvirja po zaslugi selekcije mojih staršev, sam pa trenutno izboljšujem mlečnost in dolgoživost. Lahko rečem, da imajo vse krave zelo izenačeno vime, kar pomeni, da bi se že sedaj lahko brez težav molzle v robotu za molžo.« Kot pravi Jernej, ima ves čas neke cilje in želje, ko izpolni eno, že razmišlja, s čim bi nadaljeval. To je prav in nujno za napredek. »Prepričan sem, da bom število govedi povečal do 150 glav in vhlevil še kakšnega bika več, saj s tem ne bom imel bistveno več dela. Prireja mleka bo vsekakor ostala glavna dejavnost, nadaljeval pa bom z naložbami v nove tehnologije in kmetijske stroje, da si olajšam delo.«

Ukrajinski agroživilski holding MHP, ki je od leta 2018 tudi večinski lastnik Perutnine Ptuj, nadaljuje s poslovanjem v Ukrajini, vendar je ustavil izvoz, so sporočili v izjavi za londonsko borzo. MHP je namreč tako kot druga ukrajinska podjetja, naletel na velike težave v dobavni verigi, povezane z rusko invazijo. "Ukrajinske ceste so trenutno nevarne, zlasti na aktivnih območjih, saj obstajajo zanesljiva poročila, da vojaška vozila streljajo tudi na tovornjake s hrano. Številne trgovske poti so zaradi grožnje ruskih sil zato ukinjene," so sporočili iz MHP. Podjetje zato išče druge načine dostave teh vitalnih zalog, obljubljajo pa brezplačne dostave vsem branilcem države, bolnišnicam, skupnostim in vsem, ki se soočajo s težkimi vojnimi razmerami. "Ni treba posebej poudarjati, da zaradi poškodovanih oskrbovalnih poti MHP trenutno ne izvaža nobenega ukrajinskega izdelka," so povedali in dodali, da podjetju to povzroča velike ekonomske izgube. Pojasnjujejo še, da je izvoz onemogočen zaradi zaprtja pristanišč, izvozna dostava s tovornjaki pa je praktično nemogoča. Proizvodni obrati zato delujejo z manjšim izkoristkom, zgolj za domačo porabo perutninskega mesa, nekaj presežnih zalog pa so zamrznili. Objekti MHP v Ukrajini doslej še niso utrpele nobene fizične škode, saj se večina objektov nahaja v regiji Vinnytsya, ki se je spopadi še niso dotaknili. Vendar pa logistične težave že terjajo svoj davek, saj ni dobave krmnih dodatkov, vključno z minerali in vitamini. MHP zato izvaja vse potrebne korake in sodeluje z dobavitelji, ter išče rešitve za dostavo v najkrajšem možnem času. "Na splošno trenutno doživljamo močno zmanjšanje prihodkov in s tem povezanih izgub, pričakujemo, da se bo to nadaljevalo v času trajanja konflikta in še nekaj mesecev po prenehanju sovražnosti." Družba je še dodala: "MHP še naprej izvaja vse potrebne ukrepe za zagotovitev popolne proizvodnje, ki se bo lahko nadaljevala, ko se razmere stabilizirajo." 

Kornelis Kees Huizinga, je po rodu Nizozemec, vendar že 20 let živi in kmetuje v okrožju Mankivka v Čerkaški regiji v osrednji Ukrajini. Na kmetiji ali bolje rečeno posestvu, ki obsega kar 15.000 hektarov prideluje čebulo, korenje, pšenico, ječmen, oljno ogrščico, sladkorno peso, koruzo, sončnice in fižol, ukvarja pa se tudi z živinorejo, natančneje s prirejo mleka. "Ko sem postal kmet, sem vedel, da bom vodil navidezno 'vojno' proti tradicionalnim sovražnikom pridelave hrane: škodljivcem, plevelu in boleznim. Nikoli pa nisem pričakoval, da se bom znašel na dejanskem vojnem območju s smrtonosnim sovražnikom. Toda točno to se je zgodilo, ko je Rusija napadla Ukrajino, kraj, kjer gojim pridelke in redim živino." Z družino živi in kmetuje blizu središča države, nekoliko severno od mesta Uman – ki je bil že cilj ruskih napadov, zaradi svojih skladišč streliva. "Ko so prejšnji četrtek padle bombe, so se tresla vsa okna in vrata v naši hiši. Videli smo dim v daljavi in slišali ropot raket nad glavo." Ženo in otroke sem zato poslal na varno v Romunijo, kjer so sprva bivali pri prijatelju, zdaj pa so pot že nadaljevali na Nizozemsko. Na kmetiji sem zato čez noč sam, podnevi pa se mi kljub vsemu pridruži večina zaposlenih." Nekaj delavne sile je namreč izgubil, saj so delavci pridružili teritorialni obrambi. "Trenutno je vse tiho, vendar ne pričakujem, da bo tako ostalo. Nasilje lahko vsak trenutek spet izbruhne. Zato je moja prošnja – skromnega kmeta v Ukrajini do ljudi po svetu: prosite svoje vlade, naj ustavijo to nepremišljeno vojno. Od konca hladne vojne in razpada Sovjetske zveze smo si prizadevali živeti v miru in sožitju s širšo skupnostjo narodov. Prizadevali smo si za razvoj civilizirane demokracije. Čeprav je pred nami še dolga pot, smo naredili velik napredek. Tudi sam sem poskušal opraviti svoj del. Kot kmet pa sem seveda daleč od urejanja teh zadev, saj se ne ukvarjam s politiko in ne vodim diplomacije."  "V kmetijski državi, kot je Ukrajina, pa je moja naloga hraniti svojo državo in svet." Za začetek bo, če bodo razmere dopuščale Na posestvu s skoraj 400 zaposlenih delavcev, še vedno vsak dan pomolzejo dva tisoč krav molznic, mleko pa se še vedno steka mlekarno. "Na njivah običajno pridelujemo čebulo, korenje, pšenico, ječmen, oljno ogrščico, sladkorno peso, koruzo, sončnice in fižol. Morda je res še zima, vendar se je začela sezona gnojenja, čas ko je treba polja nahraniti z dušikom. Setev se sicer običajno začneta konec marca ali v začetku aprila, zdaj pa niti ne vem, koliko od tega bo letos mogoče. Lahko povem, da po malem že gnojimo, vendar le strogo podnevi in ne ponoči, saj bi razsvetljen traktor na polju pritegnil preveč pozornosti. Čim več dela zato opravimo pri dnevni svetlobi. Sicer pripravljamo in popravljamo sejalnice ter se soočamo z omejeno in oteženo dobavo rezervnih delov za stroje in posebno semen in mineralnih gnojil. Imamo sicer dovolj za začetek, vendar niti slučajno dovolj za celo sezono. Skrbi pa nas tudi, ker spomladi na njivah delamo tako podnevi kot ponoči in, če to ne bo izvedljivo bomo lahko posejali le polovico od običajne količine pridelka. Ustavili smo tudi gradnjo novega hleva in vsa ne nujna dela na kmetiji. Seveda še vedno ne vem, kako hudo je dejansko stanje, sem pa prepričan, da bom kaj kmalu izvedel. Če se napadi danes ustavijo, bomo v redu, če se bodo nadaljevali še nekaj tednov, pa bomo kmetje s pridelkom ostali daleč zadaj." "Ne vem, kaj nas čaka naslednjo uro, kaj šele jutri ali naslednji teden oz. mesec."  Kees Huizinga se med drugim sprašuje tudi kako bodo nakrmili krave. "Krmo imamo sicer pri roki, vendar bomo morali morda zmanjšati količino krme, da bodo naše zaloge dlje trajale. To bo drastično zmanjšalo našo prirejo. Prihodnost je zato zelo negotova, zavedam pa se, da, če ukrajinski kmetje, ne bomo kmetovali, bo naša kriza postala neznosno hujša," razmišlja."Kmetje smo odporni in vemo, kako prebroditi težke čase, kot so suše in drugi vremenski izzivi. Tako kot ves svet tudi mi izhajamo iz koronakrize, ki je pustila svoj pečat na trgu del in dobavni verigi, vendar pa vojna vendarle predstavlja edinstveno grožnjo." Kot pravi ima informacije od kolegov kmetov, da se le-ti množično pridružujejo ukrajinski vojski. "Delno sem v navezi z drugimi ukrajinskimi kmeti, ki pravijo, da oskrbujejo vojsko s hrano ter prebivalce mest z mlekom in kmetijskimi pridelki, pomagajo pripravljati cestne zapore, vem pa tudi, da so kmetje na jugu pred okupacijo že začeli s setvijo ječmena, zdaj pa so morali z njo prekiniti. Tam je napadena in blokirana Odesa, v pristanišče ne prihaja in ga ne zapuščana nobena ladja." Ukrajinci ne smejo ponovno stradati Nadaljuje, da se tudi sam sooča z vrsto namernih napačnih informacij, ki podpihujejo strah in paniko, pojavljajo pa se tudi prva poročila o žrtvah. "Število smrtnih žrtev bi lahko naraslo, ko bodo Rusi pripeljali svoje tanke v naša mesta. Vojaški spopad pa bo uničil življenja navadnih državljanov. Sporočila, ki jih, kot že omenjeno dobivam od drugih kmetov na vzhodu in jugu države, so, da se Rusi že vozijo po večjih mestih ali jih obkrožajo. Verjetno se bomo zato soočili s humanitarno krizo, saj ljudje bežijo pred uničenjem." Huizinga ob tem opozori še na zgodovinsko dejstvo. »Zgodovina nas očitno ni nič naučila. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je Ukrajina trpela zaradi 'holodomorja', kar v ukrajinskem jeziku pomeni »smrt zaradi lakote«. Takrat je sovjetski vladar Stalin poskušal zatreti gibanje za neodvisnost tako, da je v Ukrajini namerno povzročil lakoto, pri čemer so umrli milijoni in to v dejanju, ki ga danes mnogi štejejo za genocid. Sam mislim, da nihče v Ukrajini ne bi smel ponovno stradati. Imamo namreč več obdelovalnih površin kot katera koli druga evropska država in smo največji svetovni izvoznik sončnic in sončničnega olja. Smo drugi največji proizvajalec ječmena na svetu, tretji največji proizvajalec koruze in vodilni svetovni proizvajalec krompirja." Kot pravi Kees Huizinga Ukrajina lahko po nekaterih ocenah zadovolji potrebe po hrani 600 milijonov ljudi. "Kar je precej dobro za državo s 44 milijoni ljudi in približno 35.000 kmetijami."  "Če bomo prisiljeni izstopiti s svetovnega trga, bodo cene hrane povsod višje. Inflacija, ki je že tako ali tako prizadela navadne potrošnike po vsem svetu, pa se bo zdaj še poslabšala, zato ta vojna ni samo naš problem. To je grožnja vsem na svetu."

Poglavitna usmeritev na kmetiji je prireja mleka, v hlevu je tudi mlado pitano govedo. Ukvarjajo se s predelavo mleka v mlečne izdelke kot so jogurti in skuta, ki jih prodajajo doma in ob sobotah na tržnici v Moravčah ter v javne zavode, z mlekom pa oskrbujejo tudi dva mlekomata. Posebnost na kmetiji je robot za čiščenje polnih tal s petstolitrskim zalogovnikom, ki se upravlja po pametnem telefonu. (Avtor fotografij: Miha Capuder)