Danes ob 19. uri se bo sklenil drugi krog ankete v okviru projekta VOLITVE 2022, ki se je pričel to sredo in ki zahteva odgovor na zelo preprosto vprašanje, "koga bi volili, če bi bile volitve to nedeljo." Rezultate drugega kroga bomo objavili tudi na našem mediju prava.si.  Toplo vabljeni vsi, ne glede na ideološko ali politično prepričanje, da prispevate svoj glas. Rezuktate ankete bomo na našem spletnem mediju prava.si objavili okoli 20. ure. Svoj glas v anketi, ki je povsem anonimna, lahko oddate s svojim Google (Gmail), Facebook, Twitter ali PublishWall računom. Za glasovanje se lahko tudi registrirate. Glasujete lahko samo enkrat. Link do povezave volilne ankete najdete tukaj. Med udeleženci ankete bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel nagrado v obliki prenosnega računalnika. Vabljeni k sodelovanju še danes do 19h. Boris Cipot prava.si

Stara zgodba, stare finte, bi lahko opisali nov sodni desant na vrhovnega sodnika Jana Zobca. Nekdanji ustavni sodnik se je večkrat kritično javno oglasil v iskanju odgovorov na ustreznost strokovne izobrazbe nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Branka Masleše. V intervjuju za spletni medij Siol je povedal več razlogov, zakaj dolgoletni vodja kazenskega oddelka na VS RS ne bi smel opravljati delo sodnika.  O izobrazbi Branka Masleše sploh ne bi bilo polemik, če ne bi kot predsednik senata na VS RS razveljavil sodbo v primeru Balkanski bojevnik. Tako so se na družbenem omrežju Twitter pojavili dvomi, da Masleša sploh nima diplome. Vse kar je avtor članka naredil, da je prvi poslal vprašanja na PF Sarajevo. Ostalo je zgodovina. Večkrat smo v našem mediju že zapisali dvome tako o diplomi kot o pravosodnem izpitu nekdanjega predsednika Sodnega sveta Republike Slovenije. Kljub javni predstavljeni originalni diplomi Branka Masleše največ dvomov vzbuja žig in napis Sarejevo ter izpis datuma na diplomi. Večkrat smo tudi zapisali, da diplomo res najverjetneje ima, saj se njegovo ime pojavlja pod dvema različnima številkama v almanahu diplomirancev PF Sarajevo iz leta 1986 in 2011. Vse dvome glede zapisa in žiga oz. pečata bi lahko odgovorili na naša vprašanja v PF Sarajevo in Univerza v Sarajevu, a oboji molčijo že od 18, februarja. Le zakaj? Pri vprašanju pravosodnega izpita se pojavlja vprašanje, po katerih členih takratne in sedanje zakonodaje lahko Masleša sploh opravlja delo sodnika. Sam je javno povedal, da je pogoje za opravljanje sodniške službe v Sloveniji izpolnjeval zaradi aprilsko sprejete zakonodaje iz leta 1980 še preden je kot sodnik izrekel prvo sodbo. Čudno je le to, da je Masleša bil potrjen za sodnika konec leta 1979 in takrat še prihajajoča zakonodaja ni obstajala. Enako je za Maslešo obremnjajujoče pet sodb Vrhovnega sodišča, kjer so razsodili, da z opravljenim pravosodnim izpitom iz tujine ne moreš opravljati funkcij v slovenskem pravosodju. Branko Masleša je vsaj enkrat menjal delodajalca, kjer bi morali ustrezne institucije preveriti, ali so bili vsi postopki za imenovanje Masleše ustrezno pravilni. Podobno kot pri Masleši se pojavlja dvom v ustrezno izobrazbo vsaj še pri 50 sodnikih, ki naj bi imeli opravljen pravosodni izpit v tuji državi. Eden izmed teh primerov je bil tudi primer sodnice Jaše Jasminke Trklja. Vse to bi se razrešilo, če bi se vse ustrezne institucije odzvale in preiskale zadevo. Sedaj se upi polagajo v vodjo ljubljanskega tožilstva Katerine Bergant, saj ima na svoji pisalni mizi vloženo ovadbo proti Masleši s strani aktivnega državljana Vilija Kovačiča in nekdanjega novinarja Mitje Lomovška. Za pričo pa sta predlagala tudi pisca članka. Miodrag Đorđević. (Foto: STA) Kdo je angažiral Miodraga Đorđevića, da rehabilitira Koper? Vrhovni sodnik Jan Zobec je pozabil, kje je začel svojo sodniško pot. Nikjer drugje kot v Kopru. Enako kot sta tam začela vladarja VS RS v zadnjem desetletju, sedanji predsednik VS RS mag. Damijan Florjančič in njegov predhodnik in Branko Masleša. Zlato pravilo je, da se "naših" obalnih kadrov na Vrhovnem sodišču RS javno ne kritizira in ne problematizira obalnih sodniških kadrov. Miodraga Đorđević je bil imenovan leta 2003 za vrhovnega sodnika v času pravosodnega ministra Ivana Bizjaka v zadnji vladi LDS. Predsedniki Sodnega sveta so bili takrat vrhovni sodnik dr. Aleksej Cvetko in višja sodnika sodišča v Ljubljani dr. Mile Dolenc in Maja Tratnik. V takratni sestavi 1999-2004 je bil predvsem iz obalne struje sodstva kot član Sodnega sveta "parkiran" nekdanji minister za promet dr. Marko Pavliha iz Fakultete za pomorstvo in promet. Zakaj je ta fakulteta pomembna? Odgovor je preprost, saj je avtor nehote pokazal zanimivi dokument z imeni v zadnjem nastopu v Temi dneva. Hitro boste izvedeli, katera struja iz Obale že dlje časa nadzoruje v svojih rokah slovensko sodstvo. V slovenskem sodstvu je odmevalo že nekaj primerov "neposlušnih" sodnikov. Spomnite se, kakšen medijski linč je doživel pred kratkim umrli nekdanji sodnik Andrej Baraga. Linč s strani Đorđeviča je doživel tudi nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić zaradi primera Nović. Podobno zgodbo sedaj doživlja vrhovni sodnik Jan Zobec. Le zato, ker je opozoril na morebitne pomanjkljivosti pri izobrazbi vrhovnega sodnika Branka Masleše. Težava je, da so bili vsi trije kritični do iste klike v slovenskem sodstvu. Zelo dobri poznavalci razmer v vrhu ene najvišjih sodnih institucij vedo povedati, da bi se nekateri vrhovni sodniki med sabo najraje požrli, ker drug drugega ne spoštujejo in vedo zakaj. Enako nam omenjajo, da nad njimi meč vihtijo samooklicani botri Boruta Jamnika, dolgoletnega državnega uradnika na Modri zavarovalnici in  t.i. Mefista slovenskega državnega gospodarstva. To smo v naših člankih predvsem v zgodbi o poslovni sagi o prodaji Save večkrat jasno predstavili tudi grafično. Nekateri tudi trdijo, da na gospodarskem oddelku na VS RS vihti škarje in platno t.i. gospodarsko podzemlje vzporednega mehanizma. To si lahko pojasnite na način, zakaj lahko nekateri protipravno premoženjsko korist na dolgi rok obdržijo samo na način, če ima omrežje t.i. svojo zasebno vrhovno sodišče. To se dogaja že vsaj dvajset let, ko so svoje mesto z obalne klike zasedli Branko Masleša, Damijan Florjančič, Kristina Ožbolt in z ljubljanske klike pa Miodrag Đorđević. Opozarjajo, da je takšno stanje na VS RS že zadnjih 20 let, a brez popolnega skrivanja in podrejanja institucije za točno določene interese se žal "pervezno" izkazuje v zadnjem desetletju. Kdo bi lahko bil oseba, ki je nihče ne omenja v slovenskem sodstvu in ima močan vpliv na gospodarski oddelek na VS RS? Verjeli ali ne, najpogosteje se omenja ime Francija Perčiča, dolgoletnega operativca za posebne naloge na področju insolvenčnih postopkov v Sloveniji. Obstajajo pa tudi govorice na sceni, da je prav Perčič vodil celotno obrambo dela in lika vrhovnega sodnika Branka Maslešo. Vse le zato, da Koper še naprej obstane! Franci Perčič in Ladislav Lipič. (Foto: STA) Ali za Miodragom Đorđevičem stoji operativec vzporednega mehanizma Franci Perčič, stečajni upravitelj? Podpredsednik VS RS Miodrag Đorđević je na spletnih straneh VS RS predstavljen kot dolgoletni strokovnjak na področju insolvenčne zakonodaje. Lahko preberete, da je med člani in ustanovitelji različnih evropskih društev na tem področju. S področjem insolvenčne zakonodaje pa se je v letih 2016-2017 ukvarjal v Makedoniji. V Sloveniji že nekaj časa razburja slovensko javnost sprejeta insolvenčna zakonodaja v času vlade Alenke Bratušek. Za mnoge podjetnike je to pomenilo smrt. Nekateri tudi trdijo, da se je zgodila četrta faza privatizacije s pomočjo Družbe za upravljanje s slabimi terjatvami (DUTB) oz. slaba banka. Banke so izkoristile možnost in po hitrem postopku zaplenile mnogo dobrih majhnih in srednje stoječih podjetij, ki so bili realno žrtev sprememb na področju insolvenčne zakonodaje. Med osrednjimi ustvarjalci sta bila zloglasna Nina Plavšak (manjšinska lastnica podjetja ABC Nepremičnine) in Miodrag Đorđević. Sedanji podpredsednik VS RS pa zaseda tudi mesto vodje gospodarskega oddelka na eni najpomembnejših sodnih institucij v državi. Ne smete pozabiti, da je Masleša vodja kazenskega oddelka, Florjančič pa je bil dlje časa prvo ime na civilnem oddelku VS RS. Zato je popolnoma razumljivo, da se je dvojec Đorđević - Florjančič obrnila na komisijo za etiko in integriteto pri sodnem svetu zaradi intervjuja za Siol.net in podal pobudo za sprejem načelnega mnenja o ravnanju vrhovnega sodnika Jana Zobca. Franci Perčič že desetletja sodi med operativce Kučanovega omrežja. (Foto: STA) Veliko bolj pomembno vprašanje je, kdo so tiste sile, ki so pred slabimi dvajsetimi leti angažirale Đorđeviča na mesto vrhovnega sodnika. Za Florjančiča in Maslešo se že dlje časa ve, da so ju nastavile obalne sile. Enako kot so Pavliho za člana sodnega sveta ali še eno obalno sodnico za vrhovno sodnico Kristine Ožbolt. Po informacijah z različnih virov so nam dejali, da je najverjetneje za Đorđeviča najbolj lobiral krog blizu Francija Perčiča, še enega znanega operativca vzporednega mehanizma za posebne operacije. Družinsko je bil Perčič povezan s komunikologom in znanim mnenjskim voditeljem Dejanom Verčičem. Kasnej boste videli, da sta Verčič in Perčič skupaj s Francijem Zavrlom bila tudi poslovno povezana. Verčič je bil oz. še je po mnenju naših virov iz slovenskega pravosodja mož Irene Verčič, zaposlene na Finančni upravi Republike Slovenije. Kakšen interes ima Perčič do Đorđevića? Razkrili smo, da je sedanji podpredsednik VS RS eden najbolj vplivnih ustvarjalcev insolvenčne zakonodaje. Verjeli ali ne, v zgodnjih 90.ih je Franci Perčič sodeloval pri nekaterih zloglasnih stečajnih postopkih. V vlogi stečajnega upravitelja je sodeloval pri stečaju Elana, Variform Kranj in tudi Udbovskega podjetja Adit. S tega podjetja je kasneje zrasel poslovni imperij Bojana Petana pod okriljem Državne založbe Slovenije (DZS). Zlobni jeziki iz 90.ih let so dokumentirali marsikateri greh Perčiča in ga držali za "jajca". Eden najbolj pomembnih operativcev starih struktur v vzporednem mehanizmu je imel kot stečajni upravitelj in tudi vplivna poslovna oseba na Petrolu veliko možosti, da je poskrbel za pretok denarja iz likvidiranih udbovskih podjetij na varno. Ena izmed zgodb je povezana z zloglasnim Aditom. Omenili smo, da je bil likvidacijski upravitelj Adita. A je namesto zakonitosti postopka poskrbel, da je vso dokumentacijo zaščitil na način, da nihče ni mogel ugotoviti, kam so poniknili izgubljeni milijoni v Aditu. Raje s svojimi nameščenci znotraj policije, tožilstva in sodstva poskrbel, da obremenjajoči dokazi za izvor financiranja vzporednega mehanizma niso nikoli prišli v javnost. Poleg tega se je javnost že takrat spraševala, zakaj je vlekel čudne poteze kot stečajni upravitelj Elana.  Poleg tega je še bil stečajni upravitelj podjetja KPM Kovinsko podjetje Mojstrana in Variform Kranj, skupaj s Francijem Zavrlom in Dejanom Verčičem pa je bil tudi solatnik podjetja IPC Ljubljana d.o.o. s časopisno založnisko dejavnostjo, in solastnik podjetja Termit d.o.o. Lesce, ki se je ukvarjalo z izdelavo in popravilom lesnih izdelkov. S pomočjo Zavrla je dejansko držal škarje in platno nad uredniško politiko Mladine. Zlobne govorice iz 90.ih so namigovale, da velja za upravitelja bančnih računov vzporednega mehanizma na Dunaju, v Dublinu, Zurichu, Edinburghu in na Cipru. Mogoče pa bo te podatke še bolj podrobno preiskoval Rado Pezdir za morebitni drugi del svoje knjižne uspešnice Vzporedni mehanizem globoke države. Isti viri, dobri poznavalci Francija Perčiča v 90.ih letih vedo povedati, da je bil v zelo dobrih odnosih s Silvom Komarjem, nekdanjim predstojnikom SDV v Mariboru in enega ključnih igralcev v aferi mariborsko orožje.  Vse neprijetnosti Perčiča so v 90.ih posneli v dokumentarcu na RTV Slovenijo nas opozarjajo naši dobri poznavalci slovenske scene po osamosvojitvi, tudi njegovo vlogo v aferi Depala vas, s katero sso zdrušili takfratnega obrambnega ministra Janeza Janšo. Franci Perčič je imel tudi v edinem javnem nacionalnem mediju "speče agente", ki so posnetek in material uničili za vedno. Perčič pa še naprej ostane eden izmed bolj pomembnih operativcev vzporednega mehanizma. Tudi Gregor Golobič misli, da ga ima v svojih rokah. Tako, kot je "nadziral" Boruta Jamnika. Luka Perš

V Linhartovi dvorani v Cankarjevem domu v Ljubljani se začenja slavnostna akademija ob 33. obletnici ustanovitve SDS in 90-letnici rojstva očeta slovenske pomladi dr. Jožeta Pučnika. Slavnostni govornik bo predsednik vlade in predsednik SDS Janez Janša. Nagovor bosta imela tudi evropski poslanec dr. Milan Zver in minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se ta konec tedna mudi pri rojakih v Bosni in Hercegovini. Prvi dan, 11. marca, je obiskala Društvo Slovencev Lipa Prijedor, si ogledala Slovenski kozolec na Lunićevi domačiji v Slatini in spregovorila s predstavniki Društva Slovencev Triglav Banja Luka. Ministrica je pot pričela pri rojakih v Prijedoru, kjer se ji je pridružil slovenski veleposlanik v BiH  Damjan Sedar. Avtor Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Ministrica je pot pričela pri rojakih v Prijedoru. Ob tem velja izpostaviti, da je bil to prvi obisk slovenskega ministra pri slovenski skupnosti v Prijedoru. Skupaj z drugimi člani je ministrico dr. Jaklitsch sprejela predsednica Društva Slovencev Lipa Alenka Uduč. Ob prihodu so ministrico pozdravili s srčno izvedbo pesmi Ne pozabi domovine. Sledila je predstavitev projektov, ki so načrtovani v letu 2022 ter pogovor s člani društva. Tamkajšnji rojaki ohranjajo slovenstvo v okviru pevske skupine, folklorne skupine, v letošnjem letu načrtujejo snemanje televizijskih oddaj, ki bodo namenjene kulinariki, zelo aktivni so na področju čebelarstva. Radi se odpravijo na kakšen izlet, pripravijo razstavo oziroma odpotujejo na gostovanje v Slovenijo ter so aktivni na humanitarnem področju. Na lokalnem radiu dva krat mesečno pripravljajo tudi 30 minutno slovensko radijsko oddajo. Še posebej izstopajo načrti za praznovanje 25. obletnice društva v mesecu decembru, ko bodo organizirali večje praznovanje. Do konca leta jih čaka tudi nekaj izzivov, saj bodo morali zapustiti prostore, v katerih se sedaj nahajajo. Tako ministrica kot veleposlanik Damijan Sedar sta jim obljubila vso potrebno podporo za pogovore z občinskimi oblastmi glede zagotovitve novih prostorov. Ob zaključku obiska je ministrica opravila še krajši pogovor za lokalno televizijo ter slovensko radijsko oddajo. Srečanja se je udeležila tudi učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Slatini, Banja Luki in Prijedoru Barbara Goršič. V letošnjem letu bo prav njihovo društvo gostilo Srečanje šol dopolnilnega pouka Slovenskega jezika v celotni BIH, česar se še posebej veselijo. Ministrica Jaklitscheva s člani društva Banja Luka Ministrica je svoj obisk nadaljevala proti Banja Luki. Na poti se je ustavila še v Slatini, kjer so jo zelo prisrčno sprejeli Slovenci, ki živijo v Slatini in člani Društva Slovencev Triglav Banja Luka. Skupaj so si ogledali mesto, ministrico pa so tudi seznanili s pripravami na obeležitev 100-letnice prihoda Slovencev v ta kraj. Sem se je leta 1923 preselilo več primorskih družin. Med prvimi Slovenci v Slatini je bil Alojz Adamič, poljedelski strokovnjak na področju vinogradništva, sadjarstva in čebelarstva, ki se je tja priselil iz Sežane. Po njem nosi ime tudi ena od ulic v mestu. Obisk se je nadaljeval z ogledom slovenskega kozolca na Lunićevi domačiji, kjer je ministrico, veleposlanika Republike Slovenije v Sarajevu Damijana Sedarja zelo lepo sprejel in pogostil mladi gospodar Mladen z družino.  Ministrica, veleposlanik s Slovenci iz Slatine. | Avtor Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Prvi dan je ministrica dr. Jaklitsch zaključila v največjem mestu entitete Republike Srbske Banja Luki, kjer se je srečala s predstavniki enega izmed najštevilčnejših slovenskih društev v regiji. To namreč šteje več kot tisoč članov. Predsednica Društva Slovencev Triglav Banja Luka Marija Grbić je ministrici razkazala prostore društva ter predstavila društveno življenje. Društvo je dejavno na več področjih, posebno pozornost namenjajo ohranjanju slovenskega jezika, kulture in običajev. Tako imajo tudi svojo knjižnico, ki željnim slovenske besede ponuja izbor več kot dva tisoč knjig. Prepevajo v kar dveh zborih in imajo zelo veliko folklorno skupino. Skozi vse leto pripravljajo številne prireditve, še posebej so prepoznavni po Martinovanju in Slovenskih dnevih, ki jih vsako leto organizirajo v prej omenjeni bližnji Slatini. Še posebej dobro sodelujejo tudi z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela iz Novega mesta. Tudi tu so člani pevskega zbora ministrico ob zaključku srečanja pozdravili s pesmijo, v nadaljevanju večera pa so se člani zadržali v prijetnem pogovoru. Ministrica se jim je zahvalila za njihovo zvestobo pri ohranjanju slovenske kulture in jezika ter jim čestitala za uspešno delo, obenem pa jih spodbudila, da tudi v prihodnje ostajajo tako aktivno povezani z matično domovino. Ob tej priložnosti je imela ministrica tudi krajši intervju za oddajo na nacionalni televiziji, namenjeni manjšinam v Bosni in Hercegovini. 

V letu 2022 bo kot 25. Vinska kraljica Slovenije predstavljala vse tri slovenske vinorodne dežele, slovenska vina, vinogradništvo, turizem in kulturno dediščino na številnih dogodkih doma in v tujini Ana Protner. Kot bodočo Vinsko kraljico Slovenije jo je v novembru 2021 izbrala komisija, ki jo Pomurski sejem, nosilec projekta, oblikuje s pomočjo predstavnikov pokroviteljev in stroke. Novo kraljico, ki prihaja na slovenski vinski prestol iz Vinorodne dežele Podravje, Mariborskega vinorodnega okoliša, sta sinoči okronala minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Jože Podgoršek ter predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec. Slovesnosti v hotelu Radin v Radencih so se udeležili številni pokrovitelji institucije Vinska kraljica Slovenije in drugi visoki gostje.  Na kronanju je prisotne najprej pozdravil in nagovoril Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, nosilca institucije Vinska kraljica Slovenije. Slavnostni govornik je bil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek. Z nagovorom se je od prestola poslovila Ana Pavlin, 24. Vinska kraljica Slovenije, ki je v letih 2020 in 2021 sodelovala na nekaj manj kot stotih dogodkih, posvečenih širjenju vinske kulture in prepoznavnosti slovenskih pridelovalcev vin.  Za 25. Vinsko kraljico Slovenije za leto 2022 sta dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, okronala Ano Protner. Nova Vinska kraljica Slovenije prihaja iz vinorodne dežele Podravje, Mariborskega vinorodnega okoliša, natančneje iz Malečnika pri Mariboru. Njihova domača vinska klet pod imenom Hiša Joannes Protner obdeluje 13 ha vinogradov, od tega polovico ekološko. Ana Protner je v delo z vinom vpeta že od malih nog. Nadaljuje ga tudi kot študentka. V letu 2020 je diplomirala na Turistici Portorož in se trenutno izobražuje na magistrskem študijskem programu, smer marketing – management na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. V letih 2018 – 2020 je bila tudi Mariborska vinska kraljica. Sledil je nagovor pokrovitelja kraljičinega vina Boštjana Protnerja, hiša vin Joannes iz Malečnika. Vino 25. Vinske kraljice Slovenije je vrhunsko belo vino z zaščitenim geografskim poreklom, Renski Rizling, suho, letnik 2019, vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, lastna trgatev in polnitev Vino Piramida Maribor z.o.o. hiša vin Joannes Protner. Foto Miran Mate

V soboto, 12. marca 2022, ob 15. uri bo imela Slovenska ljudska stranka v Celju v Modri dvorani Celjskega sejma (Dečkova cesta 1, Celje) programski kongres Slovenske ljudske stranke, v katerem bo v ospredje postavila tematiko pomena samopreskrbe, tako prehranske kot energetske in tudi z zdravili, kar postaja akutno vprašanje v luči vojne v Ukrajini, obeležila pa bo tudi 130-letnico SLS. V soboto, 12. marca 2022, ob 15. uri bo v Celju potekal programski kongres SLS, kjer bomo med drugim obeležili tudi 130-letnico SLS.  V drugem delu bo potekalo tudi srečanje gibanja @PovezimoSlo. Vabljeni, da se nam pridružite! Več na  https://t.co/NsOJpdUJmY pic.twitter.com/QYFksut0Vd — SLS (@strankaSLS) March 9, 2022 V drugem delu bo srečanje gibanja Povežimo Slovenijo, na katerem se bodo predstavili številni kandidatke in kandidati na listi gibanja Povežimo Slovenijo za parlamentarne volitve, kot tudi nekatera programska izhodišča. Organizatorji pričakujejo, da se bo dogodka udeležilo prek 400 delegatov, kandidatov in podpornikov gibanja Povežimo Slovenijo.