Državni svet je na današnji 49. redni seji na pobudo Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve sprejel sklep o trenutnih razmerah v Ukrajini. Državni svetniki so podprli tri predloge zakonodajnih sprememb ter podali iniciativo za spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
 
Z zakonodajno iniciativo želi Državni svet opozoriti na neenakost, ki jo vnaša sedanji peti odstavek 100. člena ZPIZ-2. Ta je diskriminatoren do vseh videčih mladoletnih oseb, ki so zdravstveno zavarovane po drugih zavarovancih zavoda ali upokojencih in tako kot slepe osebe za opravljanje svojih osnovnih življenjskih potreb potrebujejo pomoč druge osebe. Gre za to, da za kritje stroškov za pomoč in nego slepega otroka družina prejme skupaj najmanj 422,12 EUR (107,42 EUR po nižjem dodatku za nego otroka in dodatnih 314,70 EUR po dodatku za pomoč in postrežbo) oziroma največ 529,54 EUR (214,84 EUR po višjem dodatku za nego otroka za otroka s težko duševno motnjo, težko gibalno oviranega ali hudo bolnega otroka in dodatnih 314,70EUR po dodatku za pomoč in postrežbo), medtem ko družina, ki prav tako nosi dodatne stroške za preživljanje in nego otroka s posebnimi potrebami, ki ni slep, prejme zgolj 107,42 EUR oziroma največ 214,84 EUR iz naslova dodatka za nego otroka. Državni svet zato želi vzpostaviti zakonske podlage za izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo za vse osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu, ki za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb potrebujejo nujno stalno pomoč in postrežbo drugega.

Državni svet je na pobudo Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve sprejel sklep o trenutnih razmerah v Ukrajini. Gre za 11 vsebinskih točk, ki obsojajo vojaško agresijo Ruske federacije na Ukrajino ter pomoč Belorusije za izvajanje ruske agresije. Državni svet izraža solidarnost z ukrajinskim narodom in globoko sožalje glede nedolžnih žrtev te agresije. Državni svet se pridružuje odzivu mednarodne skupnosti s tem, da podpira suverenost, neodvisnost, ozemeljsko celovitost in nedotakljivost mednarodno priznanih meja Ukrajine ter podpira evropsko perspektivo Ukrajine. Podaja tudi poziv k zaustavitvi agresije z ambicijo, da si vse vpletene strani prizadevajo za mirno reševanje konflikta po diplomatski poti kot edinemu sredstvu za dosego trajnega miru. 
Obravnavali so tudi več predlogov sprememb zakonov. Tako so podprli Predlog Zakona o spremembi Zakona o varstvu pred požarom, s katerim se vzpostavlja pogoje za financiranje standardiziranih gasilskih zavarovanj pripadnikov gasilskih organizacij in standardiziranih zavarovanj vozil, opreme in objektov, ki jih uporabljajo gasilske organizacije v okviru izvajanja svojih nalog. Podprli so tudi povišanje sredstev za lokalne skupnosti na področju gasilstva in s tem povišanje finančnih sredstev za nakup zaščitne in reševalne gasilske opreme in vzpostavitvi standardiziranih gasilskih zavarovanj.
 
V nadaljevanju seje so podprli tudi predlagane zakonske dopolnitve Zakona o visokem šolstvu, s katerim se vzpostavlja pravna podlaga za ustanovitev in akreditacijo samostojnega visokošolskega zavoda za vojaško izobraževanje. Predlagane dopolnitve zakona bodo omogočile nadaljnji razvoj vojaških ved oz. vojaškega poklica, primerljivo z drugimi državami. Kljub temu Državni svet opozarja, da bi morala Vlada predlog zakona pripraviti na podlagi usklajevanja z različnimi vladnimi področnimi resorji, ki jih tematika zadeva, v oblikovanje zakona pa bi morali biti vključeni različni deležniki tako z vojaškega kot širšega visokošolskega in raziskovalnega področja oz. strokovna in širša javnost. Poleg tega se izpostavlja še vprašanje, kako bo ustanoviteljica samostojnega zavoda zagotovila ustrezno habilitiran predavateljski kader, ki ga predvideva predlog zakona in ki je eden od zahtevanih standardov za akreditacijo visokošolskega zavoda in študijskih programov.
 
Državni svetniki so podprli tudi Predlog resolucije o Nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2022–2030; predvsem z željo, da se čim prej doseže v njej zastavljene cilje. Svetniki so kljub temu opozorili, da področje dolgotrajne oskrbe ne glede na nedolgo nazaj sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi, še nima zagotovljenega trajnega vira financiranja. Izpostavili so tudi pomen nevladnih organizacij kot nosilcev posameznih programov, ki pa se jim v političnem prostoru v zadnjem času ne priznava njihove pomembne in aktivne vloge pri skrbi za ranljive družbene skupine. Poleg tega so državni svetniki pozvali k okrepitvi medresorskega sodelovanja na področju implementacije ciljev, povezanih z okrepitvijo skupnostnih oblik skrbi ter dolgotrajne oskrbe, saj bi se po njihovem mnenju v aktivnosti morala vključiti tudi ostala ministrstva.
 
Pod zadnjo točko dnevnega reda pa so podali zahtevo za oceno ustavnosti 12., 13., 13.a in 14.b člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS). Ta zaradi neustavne pravne praznine, ki zaobjema celoten postopek ustanovitve in preoblikovanja območij občin, de facto onemogoča ustanavljanje novih občin oziroma je njihova ustanovitev prepuščena volji vsakokratnega odločevalca in njegovi arbitrarnosti. Ne glede na to, da je proces vzpostavitve občin kot temeljne ravni lokalne samouprave v Sloveniji načeloma zaključen, pa objektivni razlogi lahko v določenem primeru terjajo preoblikovanje trenutnih lokalnih skupnosti v skladu z ustavno pravico do lokalne samouprave, ki pa glede na predstavljeno normativno ureditev ne more biti učinkovito izvršena. Tak primer je, ko Državni zbor na svoji seji novembra lani ni sprejel predloga za razpis referenduma za ustanovitev Občine Golnik z izločitvijo dela iz Mestne občine Kranj. Veljavni ZLS ne predvideva pravnega varstva zoper omenjeno odločitev Državnega zbora, kot je bila določena pred sprejemom novele ZLS-R, ki je omogočala upravni spor v 8 dneh od prejema sklepa o neizpolnjevanju zakonskih in ustavnih pogojev za ustanovitev občine.
 
Pobude in vprašanja državnih svetnikov
 
Precej časa so državne svetnice in svetniki na seji namenili tudi pobudam in vprašanjem. Državni svetnik Franci Rokavec je tako pozval Ministrstvo za infrastrukturo naj pripravi ustrezne spremembe oz. dopolnitve zakonodaje na področju rudarstva, s katerimi se bo omogočilo brezplačen prenos opuščenih rudnikov v last oz. upravljanje zainteresiranim lokalnim skupnostim za vzgojno-izobraževalne in turistične namene. Tak primer je Občina Litija, ki je sama pristopila k izvedbi sanacije opustelega rudnika Sitarjevec, da zagotovi varnosti ljudi in živali s tem, da se bo del rudniških rovov tudi revitaliziral za turistične in izobraževalne namene. Občina Litija je pravico do uporabe in upravljanja rovov v rudniku Sitarjevec ves čas izvajanja investicij utemeljevala s smiselno uporabo določb ZRud-1, pri čemer veljavna zakonodaja v takšnih primerih samoupravnim lokalnim skupnostim ne priznava statusa upravljavca rovov opuščenih rudnikov. To pa povzroča pravno negotovost ter predstavlja oviro pri pridobivanju evropskih sredstev za nadaljnje investicije in razvoj opuščenih rudniških prostorov.
 
V nadaljevanju je Danijel Krivec Vladi RS podal pobudo za zagotovitev sistematične in premišljene podpore prostovoljstvu v skladu z mnenjem Evropskega socialno-ekonomskega odbora "Prostovoljci - državljani gradijo prihodnost Evrope" ter jo pozval, naj se v najkrajšem možnem času seznani s skupnim Poročilom o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2020.
 
Tomaž Horvat je Vladi podal pobudo naj vzpostavi samostojno, avtonomno in neodvisno institucijo Varuha otrokovih pravic, ki bo otrokom prijazna, dostopna in prepoznana, in sicer na podlagi sprejema posebnega zakona, v katerem naj se opredeli, da je Varuh otrokovih pravic ambasador otrok (glas posameznih otrok in otrok kot družbene skupine).
Tudi Bogomir Vnučec je podal predlog Vladi RS, naj s ciljem takojšnjega prehoda Slovenije na obnovljive vire energije čim prej ustanovi delovno skupino, ki bo skupaj z občinami pripravila konkretne in izvedbene načrte za nadomestitev fosilnih goriv na lokalni ravni in za pospeševanje izgradnje sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Odvisnost Slovenije od zemeljskega plina je velika, zato je še posebej v luči invazije Rusije na Ukrajino, ko se cene energentov povečujejo in so pričakovane motnje v dobavi, nujno čim prej pripraviti načrt za prehod na alternativne, obnovljive vire energije, ki so na razpolago lokalno. Pri tem naj pripravi tudi dodatne spodbude ter poenostavi in debirokratizira postopke za pridobitev subvencij.
 
Bojan Režun in Tomaž Horvat pa sta pozvala Vlado RS naj kohezijski regiji Zahodna Slovenija iz naslova izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 zagotovi večji obseg sredstev EU ter enako stopnjo sofinanciranja projektov, kot je predvidena za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija. Znano je, da bo za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija zaradi večje razvitosti v finančnem obdobju 2021–2027 na voljo manj sredstev kot v pretekli finančni perspektivi, poleg tega pa bodo projekti deležni sofinanciranja le v višini 40 %. Predsednik Vlade je sicer zagotovil, da bo država območjem kohezijske regije Zahodna Slovenija zagotovila toliko sredstev, da bodo dosegla stopnjo sofinanciranja 85 %. A Svet Severne Primorske (Goriške) razvojne regije opozarja, da ni jasno opredeljeno, kako se bo v praksi dejansko izvajalo zviševanje stopnje sofinanciranja glede na kriterij razvitosti občin oz. na podlagi kakšne metodologije. To je še posebej nejasno v primeru izvajanja in sofinanciranja regijskih projektov, ki se ne bodo izvajali le na območju ene občine, pač pa bodo posegali na območje več občin oziroma celotne regije.
 
Dr. Marjan Maučec in Branko Tomažič sta ministrstvo za kmetijstvo opozorila, naj pravočasno sklene pogodbo o izvajanju aktivnosti obrambe pred točo z letali na območju severovzhodne Slovenije, da se bo lahko v skladu s potrebami ustrezno izvajala protitočna obramba z letali in tako preprečila morebitna škoda po toči v kmetijski pridelavi.
Maučec pa je na ministrstvo za kulturo naslovil še vprašanje, ali je dovoljeno na sakralnih objektih v Sloveniji za napise na zunanjih tablah uporabljati tuj jezik. Vlado pa je pozval, naj zaradi zgodovinskih dejstev odkupi spomenik knezu Koclju. Spomenik, ki ga je izdelal kipar Andrej Grabrovec – Gaberij je bil odkrit na pobudo civilne iniciative Harfistično omizje s podporo Mestne občine Maribor 26. 6. 1994, simbolno v čast slovenski državnosti na simbolnem mestu v Ulici kneza Koclja pri Narodnem domu v Mariboru. Predstavlja simbol 1000-letne kontinuitete in identitete slovenske narodne, kulturne, duhovne, pravne in politične zavesti ter odraz vizije Slovencev. Knez Kocelj je namreč ustvaril državo z vsemi elementi, kot so ozemlje, ljudstvo in efektivna oblast. Še več, ustvaril je pravno državo z državljanskim zakonikom, gojil narodovo in duhovno kulturo v maternem jeziku in pismenstvo na akademski ravni in v gospodarstvu.